Bolgarskega predsedovanja britoff

Bolgarskega predsedovanja britoff

Aktualno-politična novica
12. 1. 2018 - 10:00
 / BritOFF

10:05

Začenjamo v Bolgariji, ki je pričela svoje polletno predsedovanje Evropski uniji. Načrt predsedovanja Bolgarije predvideva zoperstavitev Evropske unije vplivom Rusije, Turčije in drugih regionalnih držav. Bolgarska stran pa bo svoje predsedovanje poskušala izkoristiti, da ponovi zagon pogovorov o članstvu v EU glede Srbije in Črne Gore. Da pristopijo k pogajanjem za članstvo želijo pomagati tudi Albaniji in Makedoniji. Slavnostno otvoritev v Sofiji so pospremili protesti, ki so zadevali tako minimalne plače kot tudi ekonomije. Skupina protestnikov si je nadela maske nemške kanclerke Angele Merkel in predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Zanimiv je bil tudi otvoritveni govor predsednika Evropskega sveta, Donalda Tuska, v katerem je napetost dogajanja na zahodnem Balkanu primerjal s serijo Game of Thrones.  

Geslo predsedovanja Bolgarije sicer ni Winter is coming, ampak  Skupaj smo močni. Zaradi korupcije je Bolgarija, skupaj z Romunijo, še vedno pod posebnim evropskim nadzorom. Bolgarsko predsedovanje bodo verjetno zaznamovale odločitve o begunskih kvotah in pogajanjem o izstopu Velike Britanije. Kljub temu da je z Lizbonsko pogodbo leta 2009 rotirajoče predsedstvo izgubilo precejšnjo vlogo in vpliv, si v Bolgariji želijo več časa posvetiti zahodnemu Balkanu, ki je bil zaradi osredotočanja na brexit res malo zanemarjen.

V Bruslju se je sestanku Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve že zglasil Valentin Radevev, bolgarski minister za notranje zadeve in aktivno pričel predsedovanje Bolgarije. Odboru je prestavil prednostne naloge blgarskega predsedstva Svetu Evropske unije na področjih pravosodja in notranjih zadev.

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropskega parlamenta je v tem tednu zasedal skupaj z Odborom za pravice žensk in enakost spolov. Na zasedanju je bilo govora o direktivi, ki določa minimalne standarde pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj. Odbora pripravljata osnutek  poročila, ki bo ocenil delovanje direktive in analiziral, v kolikšni meri direktiva v življenja žrtev nasilja prinaša resne spremembe. Direktiva poskuša zagotavljati, da osebe, ki so žrtev kakršnega koli nasilja, to priznajo, sprejmejo pomoč in jim je poleg ustrezne podpore zagotovljen tudi dostop do sodnega varstva. Direktiva upošteva vidik spola in posebne potrebe določenih skupin žrtev nasilja. Pri osnutku poročila zraven odborov sodelujejo raziskovalci in akademiki, pomemben člen za koristno poročilo pa predstavljajo organizacije, ki delujejo z žrtvami nasilja.

Svoja mnenja o temeljnih človeških pravicah in dostojanstvu pa so izmenjali tudi v posebnem Odboru za terorizem. Pri izmenjavi mnenj se jim je pridružil direktor Agencije Evropske unije za temeljne pravice, Michael O’Flaherty. Odločitev, do katere so prišli, in to soglasno, je, da je v boju proti terorizmu potrebno popolno spoštovanje temeljnih pravic. Spoštovanje temeljnih pavic tako postaja horizontalna prednostna naloga Odbora pri vseh obravnavanih temah.

Mnenja so izmenjali tudi v Odboru za proračun, kjer so pričeli z vrednotenjem programov za najbolj oddaljene regije, zlasti Gvajano. Govora je bilo tudi o prenovljeni evropski strategiji za te regije. Pod najbolj oddaljene regije spada devet območij, ki se jim priznava poseben status. To so: Azori, Kanarski otoki, Guadalupe, Gvajana, Madeira, Martinique, Mayotte, Reunion in Saint Martin. Kljub temu da je Evropska unija v zadnjih štirih letih tem regijam namenila skoraj 13 milijard evrov, jih večina še vedno potrebuje naložbe v osnovno infrastrukturo, njihovo gospodarstvo pa je odvisno od omejenega števila gospodarskih sektorjev, ki so omejeni zaradi lokacije dotičnih regij. Ta oddaljenost namreč podjetjem, ki delujejo v regijah, prinaša dodatne stroške in omejuje polno udeležbo na enotnem trgu.

Čas je, da za konec današnjega Britoffa pogledamo, kaj se dogaja za vrati Evropske komisije. Slednja je z visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini  sprejela skupno poročilo, ki predlaga strategijo Evropske unije za reševanje izzivov v Iraku. Poročilo navaja trenutno in dolgoročno podporo EU Iraku, pri čemer upoštevajo prednostne naloge iraške vlade. Strategija se osredotoča na zagotavljanje stalne humanitarne pomoči iraškemu ljudstvu in na pomoč pri stabilizaciji ozemilj, ki se osvobajajo izpod Islamske države, Iraka in Levanta. Strateški cilji EU so naslednji: ohranjanje enotnosti, suverenosti in teritorialne celovitosti Iraka ter pomoč pri odgovornem in demokratičnem sistemu vladanja, spodbujanje trajne gospodarske rasti in krepitev iraške nacionalne identitete. V strategiji najdemo tudi nam precej znano spravo med različnimi skupnostmi. EU bo iraško vlado spodbujala tudi k dobremu in neodvisnemu pravosodnemu sistemu, obravnavani pa so bili tudi vzroki za migracije. Novo strategijo bo komisija konec januarja predstavila državam članicam EU na Svetu za zunanje zadeve, v razpravo pa bo vključen tudi Evropski parlament.

 

8:05

 

Makedonski parlament je potrdil zakon, s katerim je albanščina postala uradni jezik v makedonskih državnih institucijah in organih. Nov zakon Albancem, živečim v Makedoniji, omogoča uporabo albanskega jezika na sodiščih, upravnih enotah, policiji ter zdravstvenih ustanovah, poslanci albanskih strank pa bodo smeli v svojem jeziku spregovoriti tudi v parlamentu. Zakon mora podpisati še predsednik Gjorgij Ivanov, ki pa podelitvi naziva uradnega jezika albanščini nasprotuje. Albanskega prebivalstva je v Makedoniji med 20 in 25 odstotki, do sedaj pa je bila albanščina uradni jezik le na območjih države, kjer je bil naseljen določen odstotek Albancev. Zakon o albanščini kot uradnem jeziku je bil v lanskem letu postavljen kot pogoj sodelovanja albanskih strank v koaliciji.

Egiptovsko prizivno sodišče je razveljavilo sedemletno zaporno kazen za nekdanjega egiptovskega notranjega ministra Habiba Al Aldija, na katero je bil obsojen zaradi poneverbe javnih sredstev. Do ponovnega sojenja bo obtoženi na prostosti. Al Aldi je bil sicer minister v času bivšega egiptovskega predsednika Mubaraka, ki je bil leta 2011 v času revolucije odstavljen. Poleg Al Aldija so ponovno sojenje odobrili tudi ostalim obtoženim v tej zadevi. Obtoženi bi poleg zaporne kazni morali vrniti tudi približno 10 milijonov evrov.

Medtem ko se na Češkem danes pričenja prvi krog predsedniških volitev, se v Nemčiji poskušajo že izvoljeni predstavniki oblikovati v trdno vlado. Ta teden jim to ni uspelo, saj v pogajanjih, ki so se pričela v nedeljo in trajala skupaj že 21 ur, do današnjega dne koalicije še ni. V koalicijske posvete so vključene tri stranke, Krščanska demokratična unija Angele Merkel, njena Bavarska sestrska stranka, ki sliši na ime Krščanska socialna unija, in levo-sredinska Socialdemokratična stranka. Mnogi opazovalci volitev upajo, da koalicijska pogajanja uspejo in se tako Nemčija izogne vladanju konzervativnih unij. Že prej naštete tri stranke sicer vladajo že od leta 2013 pod imenom ”velika koalicija”.

 

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.