Iranska vojska zadnje dni v okolici strateško pomembne Hormuške ožine izvaja pomorske in kopenske vojaške vaje. Vrhunec so vaje dosegle včeraj, ko je revolucionarna garda razstrelila repliko ameriške letalonosilke. Iranska vojska trdi, da so z vajo, poimenovano Veliki prerok 9, pokazali svojo veličino in da so v primeru vojne zmožni potopiti ameriške ladje. Odzvala se je tudi ameriška vojska, ki trdi, da jih vaje Irancev ne skrbijo, da se je njihova vojska sposobna obraniti, razstrelitev replike pa je komandant Kevin Stephens primerjal z uničenjem hollywoodskega filmskega prizorišča.

Pariška policija je v parku v zahodnem delu mesta aretirala tri novinarje medijske hiše Al-Jazeera, ki so jih zalotili pri upravljanju drona. Ti daljinsko upravljani letalniki so v zadnjih dveh dneh v Parizu povzročili kar nekaj skrbi, saj so bili opaženi nad mnogimi turističnimi in obče pomembnimi stavbami, kar je v duhu paranoje po nedavnem napadu marsikdo interpretiral kot pripravo na nove grozote. Ni sicer še jasno, ali ima pridržana trojica z vsem skupaj kakršnokoli zvezo, vendar pa je neodobrena uporaba dronov v Franciji ne glede na to kaznovana z do enim letom zapora in 75.000 evri kazni.

V avstrijskem parlamentu so bili sprejeti amandmaji k zakonu, ki ureja položaj več kot polmilijonske muslimanske skupnosti v državi. Zakon prinaša nekaj novih pravic, med drugim imame v vojski, bolnišnicah, domovih za upokojence in zaporih ter halal obroke v javnih šolah in prej naštetih institucijah. Prinaša pa zakon tudi nove omejitve, ki jih je konservativni minister za integracijo Sebastian Kurz predstavil kot uvajanje islama z evropskim karakterjem. Tako bo približno 450 organizacij z islamskim predznakom moralo izkazati pozitiven odnos do družbe in države, da bodo obdržale državne licence. Poleg tega bodo imami morali znati govoriti nemško, muslimanske kulturne in verske organizacije pa ne bodo smele več prejemati financiranja iz tujine, kar pomeni velik finančni šok. Zakon je naletel na mnoge kritike glede diskriminatornosti, saj so muslimani in njihove organizacije edina skupnost in religija, ki je podvržena tako strogemu nadzoru in zahtevam.

V Braziliji je bil ujet eden pomembnejših akterjev pri sekanju pragozda in prodaji posesti. V zaporu se je tako znašel Ezequiel Antonio Castanha in 9 pomagačev, ki so skupaj ilegalno zavzeli predele brazilske džungle, ki je sicer javna last, posekali drevesa na določenem območju in potem ozemlje prodali dalje. Preden so jih ujeli, so obtoženi uničili okrog 3.400 hektarov gozda na teden, kar je eden od razlogov, zakaj je državni tožilec priporočil preventivni zapor, da se jim prepreči nadaljnje povzročanje škode.

Castanha, splošno znan kot brazilski kralj deforestacije, naj bi bil s svojo ekipo v zadnjih dveh letih odgovoren za vsaj 10 odstotkov celotne deforestacije v Amazonskem pragozdu. Zdaj ga čaka do 54 let zapora, brazilski agenciji ministrstva za okolje pa je skupaj s pajdaši dolžan kar 16 milijonov dolarjev. Obtožbe vkjučujejo ilegalno sečnjo in pranje denarja.

Brazilska vlada je v zadnjih letih uspela vsaj delno omejiti ilegalne dejavnosti na tem področju. Začela je z  implementacijo več ukrepov, tako da je deforestacija trenutno na najnižji ravni od leta 2012. Načrt je znižati stopnjo deforestacije za 80 odstotkov do leta 2020. Očitno je le prišlo do zavedanja, da je zaščita pragozda nujna iz številnih razlogov. Samo Amazonski pragozd daje prostor tretjini vrst celotne svetovne biološke raznolikosti. Poleg tega je pogosto opisan kot pljuča našega planeta, saj ima visoko zmožnost vpijanja velikih količin ogljikovega dioksida, s čimer pomembno pripomore k omejevanju učinkov globalnega segrevanja.

Poleg vsega pa so ilegalna zasedba pragozda, njegova sečnja in odprodaja zemlje pomembne tudi zato, ker ima nesorazmerno velik vpliv na določen del prebivalstva Brazilije. Gre za domorodno prebivalstvo, za katero predstavljajo tovrstne dejavnosti le še enega izmed negativnih vplivov različnih zunanjih akterjev na njihova življenja. Čeprav so časi evropskih kolonialnih pohodov vsaj v tradicionalnem pomenu že davno del zgodovine, se domorodci ves čas soočajo s posledicami tako imenovanega “land grabbinga”, torej ilegalnega prisvajanja zemlje, ki je v Braziliji splošna praksa, in širjenjem posesti velikih lastnikov rančev. Vsaka podpora države v boju proti veleposestnikom in razprodajalcem zemlje je tako več kot dobrodošla.