Ob 10. uri 

Predpraznični evropski Britoff bo posvečen pripravam na izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije brez dogovora oziroma po angleško no-deal brexit, kar bi pomenilo, da bo v Združenem kraljestvu pravo EU prenehalo veljati na dan izstopa. Datum predvidenega izstopa, to je 29. marec 2019, se vztrajno bliža, možnost, da bo britanski parlament dogovor potrdil, pa je vse manjša. Evropska komisija in Združeno kraljestvo sta se ta teden zato pospešeno začela pripravljati na nepredvidljive razmere v primeru izstopa brez dogovora.

Akcijski načrt za nepredvidljive razmere, ki ga je predstavila Komisija, obsega 14 ukrepov na področjih, na katerih bi ob odsotnosti dogovora nastale večje motnje za državljane in podjetja. To so med drugim finančne storitve, letalski prevoz, carine in podnebna politika. Tako bodo še naprej potekale osnovne letalske povezave, dovoljen bo cestni prevoz blaga v EU ter uvoz in izvoz blaga po trenutnih pravilih. Komisija se je opredelila tudi do tematik, ki sta bili v procesu pogajanj najbolj problematični; do vprašanja meje na irskem otoku in do pravic državljanov. Zavzela se je za nadaljevanje financiranja dejavnosti v okviru programa PEACE, ki je namenjen zagotavljanju miru in stabilnosti v obmejnih območjih Irske in Severne Irske vsaj do leta 2020.

Glede pravic državljanov pa je Komisija države članice EU pozvala, naj bodo velikodušne in naj državljane Združenega kraljestva, ki na njihovem ozemlju bivajo zakonito, še naprej obravnavajo kot zakonite rezidente. Že predhodno je Komisija sicer sprejela predlog uredbe o izvzetju britanskih državljanov iz vizumske obveznosti. Ob predstavitvi ukrepov je Komisija poudarila, da je njihova uveljavitev vezana na sprejem vzajemnih ukrepov na strani Združenega kraljestva. Predlagane ukrepe bosta morala potrditi še Evropski parlament in Svet Evropske unije.

Na izstop brez dogovora so se ta teden začeli intenzivno pripravljati tudi v Združenem kraljestvu. Tam načrt med drugim vključuje pripravljenost dodatnih 3500 pripadnikov oboroženih sil za zagotavljanje javnega reda in miru ter zagotavljanje prostora na trajektih za dobavo zdravil. Vlada je obljubila tudi, da bo podjetjem prek elektronske pošte posredovala navodila za pripravo na izstop. Ravno predstavniki podjetnikov so v preteklih dneh ostro kritizirali predsednico vlade Thereso May in opozarjali na gospodarsko škodo, ki jo prinaša no-deal brexit.

Še vedno sicer obstaja vsaj teoretična možnost, da bi parlament potrdil dogovor o izstopu, kot je bil dogovorjen 14. novembra letos. May je v ponedeljek oznanila okviren datum glasovanja o dogovoru, ki naj bi se odvijalo v sredini januarja prihodnje leto. Glasovanje je bilo predvideno za 11. december, vendar ga je premierka zaradi pomanjkanja podpore med poslanci odpovedala. Prav tako je May v ponedeljek ponovno zavrnila pozive, naj razpiše še en referendum, saj naj ta po njenih besedah ne bi bil v nacionalnem interesu.

Dogovor ali ne, obstanek v EU ali izstop, časa za odločitev je vse manj. Do predvidenega brexita nas namreč loči le še manj kot 100 dni.

Ob 8. uri 

Po Evropski uniji je Združeno kraljestvo dogovor o pravicah državljanov doseglo še s Švico. Dogovor s Švico podobno kot dogovor z EU ohranja pravice tistih, ki so se v drugo državo že preselili, torej pravice glede bivališča, socialnih prejemkov in poklicnih kvalifikacij. Ne zagotavlja pa prostega gibanja oseb in predvideva dve možni poti brexita. V primeru dogovora Združenega kraljestva z EU bo pravice državljanov do konca prehodnega obdobja leta 2020 urejal dogovor z EU o prostem gibanju oseb. V primeru, da dogovor Združenega kraljestva z EU ne bo dosežen, pa bo začel veljati dogovorjen dvostranski sporazum. Podoben dogovor je Združeno kraljestvo doseglo tudi z Islandijo, Lichtensteinom in Norveško, torej državami, ki niso članice EU, so pa članice Evropskega ekonomskega območja ali EEA.

Romunska vlada je v parlamentu preživela glasovanje o nezaupnici, saj je zanjo glasovalo le 161 od potrebnih 233 poslancev. Šlo je že za drugo glasovanje o nezaupnici romunski vladi v letošnjem letu. Potekalo je le nekaj dni pred prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije 1. januarja 2019.

Na Kubi so v osnutek nove ustave kot cilj ponovno zapisali razvijanje komunistične družbe. Razlog za to je po poročanju državne televizije zaskrbljenost med državljani. Gre za eno od 760 sprememb osnutka nove ustave, ki ga je vladajoča Komunistična partija predstavila poleti in o katerem je potekala večmesečna javna razprava. O novi ustavi bo ta teden razpravljal in glasoval parlament. Če bo potrjena, bo 24. februarja sledil še referendum.