ob 07.05

Španski premier Mariano Rajoy je na dvodnevnem ibero-ameriškem vrhu, ki se je končal v soboto v španskem Cadizu, latinskoameriške države prosil za pomoč pri reševanju gospodarske krize v Španiji. Dobrodošla bi bila predvsem pomoč v obliki tujih investicij, saj je Španija pred približno desetimi leti, ko je bila v krizi Latinska Amerika, močno vlagala v te države. Upa, da bodo države povrnile uslugo. Bolivija pa je na vrhu od Čila znova zahtevala, da ji povrne dostop do morja, ki ga je ta v vojni s Čilom izgubila pred več kot 130 leti. Čilski predsednik Sebastian Pinera je odgovoril, da njegova država v polnosti izpolnjuje mirovno pogodbo, podpisano po vojni.

Bolivijski predsednik Evo Morales je države zbrane na omenjenem vrhu prosil za podporo v prizadevanjih Bolivije za umik pogodbe Združenih narodov, s katero je prepovedano žvečenje listov koke, saj gre za navado, ki jo staroselci v Andih prakticirajo že od časov pred Kolumbom. Podobno temo pa je odprl tudi mehiški predsednik Felipe Calderon, ki je kritično ocenil rezultate glasovanja volivcev v ameriških zveznih državah Washington in Kolorado, ki so na referendumu ta mesec podprli tudi priložnostno osebno rabo marihuane. Njegova država si v nasprotju z Ameriko ne more privoščiti niti koraka nazaj v boju z mamilarskimi karteli, predvsem zaradi nasilja, ki je povezano s to drogo.

Na Češkem so na dan, ko smo enako počenjali tudi Slovenci, pripravili sindikalne proteste proti varčevalnim načrtom vlade, ki se jih je po poročanju udeležilo okoli 5000 ljudi.  Sindikalni vodja Jaroslav Zavadil je dejal, da vladajoče politike skrbijo zgolj njihove lastne denarnice in zahteval predčasne volitve. Na Češkem je sicer 17. november od leta 2000 praznik, ko se spominjajo boja za demokracijo in svobodo. Na spominski slovesnosti v spomin na demokratične spremembe leta 1989 pa je prišlo do manjšega izgreda. Ko je predsednik države Vaclav Klaus na mestu krvavega zatrtja študentskih demonstracij položil venec, so ga nekateri prek zvočnikov ozmerjali za sleparja, saj naj bi Klaus med privatizacijo v državi zagovarjal razprodajo države. Predsednikovi pristaši so se na zmerjanje odzvali z glasnimi klici Naj živi Klaus.

ob 08.05

Voditelji Združenja držav Jugovzhodne Azije - Asean so včeraj, na prvi dan vrha v prestolnivi Kambodže Phnom Penh, številnim kritikam navkljub, sprejeli deklaracijo o človekovih pravicah. Nezavezujoča deklaracija poziva h končanju mučenja, neupravičenih aretacij in drugih kršitev človekovih pravic, zaradi katerih so države Jugovzhodne Azije pogosta tarča kritik. Predstavniki Aseana so prepričani, da bo dokument pomagal utrditi demokratične reforme v teh državah Azije. Kot uspeh izpostavljajo predvsem dejstvo, da so deklaracijo sprejele tudi tiste članice Aseana, ki veljajo za manj demokratične. Voditelji držav so v skupni izjavi, s katero so pospremili podpis deklaracije, zapisali, da so se zavezali k varovanju in spoštovanju človekovih pravic, skupaj z demokracijo, vladavino prava in dobrim upravljanjem.

A hkrati omenjena deklaracija določa, da je mogoče pravice omejiti zaradi varnosti, ohranjanja javnega reda in morale. V dokumentu je zapisano tudi, da mora biti realizacija človekovih pravic presojana v regionalnem in nacionalnem kontekstu in z upoštevanjem različnih političnih, gospodarskih, pravnih, socialnih, kulturnih, zgodovinskih in religioznih ozadij. Prav omenjena dva dela sta tista, ki ju kritiki označujejo kot sporna. Borci za človekove pravice so namreč prepričani, da bodo države ta določila lahko zlorabile za upravičevanje kršitev človekovih pravic v prihodnje. Zaskrbljenost sta izrazila nevladna organizacija Human Rights Watch in Washington, članici Aseana Indonezija in Filipini pa sta zagrozili, da ne bosta podprli deklaracije, dokler se vanjo ne doda posebno določilo, s katerim bi se države zavezale k uresničevanju deklaracije v skladu s Splošno deklaracijo človekovih pravic.

Italijanski učenci, dijaki in študenti so se v znamenje protesta proti varčevanju v izobraževanju v soboto odpravili na ulice več italijanskih mest. Med drugim so izpostavili dejstvo, da so se šolnine na italijanskih univerzah v zadnjih desetih letih zvišale za 75 odstotkov. Mladi so nezadovoljstvo izrazili tudi z zasedbami prostorov. Po navedbah demonstrantov je Italija med tistimi evropskimi državami, ki za izobraževanje namenijo najmanj sredstev, italijanski učitelji so med najslabše plačanimi. Vlada premiera Maria Montija protestnikom odgovarja, da je varčevanje v izobraževanju v luči krize nujno, v Italiji pa naj bi bilo število učencev na posameznega učitelja med najnižjimi na svetu.

ob09.05

Na redni tedenski seji vlade je izraelski premier Benjamin Netanjahu v nedeljo zatrdil, da je Izrael v operaciji Steber obrambe, povzročil pomembno škodo raketnemu arzenalu islamističnega palestinskega gibanja Hamas, ki nadzira Gazo. Dodal je, da se nameravajo operacijo na območju Gaze še pomembno razširiti. Na izraelski strani meje z Gazo se medtem že dneve kopičijo izraelske sile s tanki in oklepnimi vozili ter buldožerji, kar krepi bojazni, da bi obstreljevanje iz zraka, kopnega ter morja judovska država lahko razširila s kopensko invazijo na Gazo. Izrael namreč razmišlja o vpoklicu skupno 75.000 rezervistov, potem ko jih je že vpoklical 45.000. Zaradi raket, izstreljenih iz Gaze so se v Tel Avivu že četrti dan zapored oglašale sirene. Vseh pet raket so uspešno prestregli v zraku.

Britanska vlada je izraelsko posvarila, da bo slednja v primeru kopenske invazije izgubila podporo večine mednarodne skupnosti, Barack Obama pa je podprl izraelsko pravico do samoobrambe. Egiptovski predsednik Mohamed Mursi je med obiskom v Turčiji dejal, da so v stikih z obema stranema in da se kaže skorajšnja možnost prekinitve ognja, kar je potrdil tudi neimenovani palestinski predstavnik, Izrael pa tega ni želel komentirati. Ob obisku francoskega zunanjega ministra Laurenta Fabiusa je njegov izraelski kolega Avigdor Lieberman le dejal, da Izrael ne bo pristal na pogajanja o premirju s Hamasom, dokler bodo z območja Gaze na izraelsko ozemlje padale rakete. Zunanji ministri Arabske lige, ki so se zaradi izraelske operacije v soboto sestali na izrednem zasedanju v Kairu, pa so se odločili za revizijo politike do Izraela in obisk delegacije Arabske lige v Gazi v znak podpore Palestincem.

Izrael je med obstreljevanjem iz zraka, morja in kopnega v soboto uničil sedež Hamasove vlade v mestu Gaza, zaradi česar je Hamas obljubil maščevanje. Obstreljevali so tudi več deset podzemnih položajev za izstrelitev raket, poveljstvo in vadbeni center ter komunikacijski center Hamasa, v nedeljo pa dva medijska centra v mestu Gaza, pri čemer je bilo ranjenih osem palestinskih novinarjev. Zadeli so urad libanonske televizije Al Kuds, ki je blizu Hamasovi vladi, in uničili urad televizije Al Aksa. Bližnje dopisništvo ruske televizije Russia Today je bilo poškodovano, ob opremo so bila dopisništva nemške ARD in Sky News Arabia. Napade so ostro obsodili v Združenju tujih novinarjev in Novinarji brez meja.

ob 10.05

Več kot 50.000 ljudi je včeraj na osrednji slovesnosti v Vukovarju s polaganjem vencev in molitvami obeležilo dan spomina na žrtve padca Vukovarja pred 21. leti. Skupni venec za vse žrtve Vukovarja je v imenu hrvaškega predsednika, vlade in sabora položil predsednik Ivo Josipović. Ob njem sta bila premier Zoran Milanović in predsednik sabora Josip Leko. Med ljudmi, ki so se sprehodili po pet in pol kilometra dolgi spominski poti od vukovarske bolnišnice do pokopališča žrtev vojne, je bil tudi v petek na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije oproščeni hrvaški general Mladen Markač. Gotovina se pohoda ni udeležil, saj je, kot je obljubil, v tem času obiskal romarsko svetišče v Mariji Bistrici. Srbska nevladna organizacija Žene v črnem je medtem danes pozvala srbskega predsednika Tomislava Nikolića, naj se opraviči Hrvatom zaradi svojih izjav glede Vukovarja, oblasti v Beogradu pa pozvala, naj ugotovijo poveljniško in kazensko odgovornost vrha nekdanje Jugoslovanske ljudske armade za zločine na Hrvaškem, še posebno za uničenje Vukovarja.

Apek v luči sprostitve radijskih frekvenc iz tako imenovane digitalne dividende ter izteka vrste dovoljenj za uporabo frekvenc za mobilno telefonijo pripravlja vse potrebno za izvedbo prave mega dražbe za ponovno razdelitev radijskih frekvenc. Dražba zanje naj bi se predvidoma odvila februarja 2014. S prehodom z analognega na digitalni način oddajanja prizemnega televizijskega signala so se namreč sprostile frekvence v pasu 800 MHz. Te se bo v skladu z odločitvijo na ravni EU namenilo za mobilno telefonijo oziroma za mobilni širokopasovni dostop do interneta. Zaradi kompleksnosti projekta je Apek ustanovil posebno projektno skupino, v katero je vključil vse svoje razpoložljive kadre, povabil zunanje strokovnjake iz akademske in znanstvene sfere ter strokovnjake vseh infrastrukturnih mobilnih operaterjev v Sloveniji ter pristojnega ministrstva. Po zaključku dražbe, bi bile operaterjem odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc predvidoma izdane junija 2014.

Japonska je z Indijo podpisala sporazum o spodbujanju skupne proizvodnje redkih rudnin. S tem želi drugo največje azijsko gospodarstvo zmanjšati svojo odvisnost od redkih rudnin, ki jih sicer v kar 95 odstotkih proizvaja Kitajska. Po podpisanem memorandumu bo Japonska s prihodnjo pomladjo letno začela uvažati 4100 ton za avtomobilsko, elektronsko, energetsko in medicinsko industrijo esencialnih kovin, s čimer bo pokrila desetino svojih potreb. Kitajska namreč strogo nadzira proizvodnjo in omejuje izvoz redkih rudnin, zaradi česar se je pred Svetovno trgovinsko organizacijo znašla v trgovinskem sporu z Japonsko, Evropsko unijo in Združenimi Državami Amerike, vendar ne kaže, da bo prišlo do sporazumnega dogovora.