Ob 10. uri

Drugi petkov BritOFF je namenjen pregledu novic iz Evropske unije.

Pogajalci Evropskega parlamenta in Evropskega sveta so dosegli dogovor o vzpostavitvi nove stalne enote evropske mejne in obalne straže. Ta bo nasledila agencijo za zunanje meje Frontex, vzpostavljali pa jo bodo postopoma: do leta 2021 bodo zaposlili 5000 uslužbencev, do leta 2027, ko bo polno operativna, pa jih bo združevala še enkrat toliko. V okviru pristojnosti stalnih enot evropske mejne in obalne straže bo med drugim izvajanje mejnega nadzora in pomoč pri vračanju nezakonitih prebežnikov na meji države članice, ki bo za takšno pomoč zaprosila, pri čemer naj bi vestno skrbeli za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in varstvo osebnih podatkov. Dogovor predvideva tudi okrepljeno sodelovanje z evropsko azilno agencijo in državami, ki niso članice Evropske unije. Preden bo dogovor stopil v veljavo, ga morajo potrditi parlamentarni odbor za državljanske svoboščine, Evropski parlament in države članice.

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 348 glasovi za in 274 proti - 36 je bilo vzdržanih - potrdili direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Sprejeta direktiva, ki bo nadomestila zastarelo zakonodajno ureditev iz leta 2001, je del širše reforme avtorskega prava v Evropski uniji, ki naj bi stremela k prilagajanju digitalni dobi. Večinsko podporo direktivi so namenili v Evropski ljudski stranki, poznani pod kratico EPP, in Naprednem zavezništvu socialistov in demokratov, S&D, vendar vsi poslanci niso glasovali enotno. Neenotnost se je pojavila tudi med slovenskimi evroposlanci, ki so glasovali sledeče: Franc Bogovič in Lojze Peterle iz EPP sta direktivo podprla, za je glasoval tudi Ivo Vajgl iz Zavezništva liberalcev in demokratov; Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver, vsi EPP, direktive niso podprli, prav tako sta proti glasovala Igor Šoltes iz Zelenih in Tanja Fajon iz S&D.

Poslanci Evropskega parlamenta so bili sicer bolj složni, ko je bila na mizi direktiva o prepovedi plastike za enkratno uporabo - za je glasovalo 560 poslancev, proti jih je bilo 35, 28 se jih je vzdržalo. Prepoved prinaša ukinitev prodaje desetih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo - med katerimi je skorajda obvezna oprema za piknik v obliki krožnikov, pribora, kozarčkov in slamic - ki bodo s prodajnih polic trgovin izginili do leta 2021. Tovrstne izdelke bodo nadomestili “dvojniki”, narejeni iz okolju prijaznejših materialov, s čimer želijo predlagatelji v prvi vrsti zmanjšati predvsem onesnaževanje oceanov. 85 odstotkov vseh odpadkov v morjih je namreč iz plastike; v Evropski uniji letno ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, pri čemer jih recikliramo približno četrtino.

Omenjena direktiva določa tudi, da bodo morale države članice do leta 2029 poskrbeti za reciklažo 90 odstotkov plastenk, obenem pa bo moral delež stekleničk, proizvedenih iz recikliranih materialov, do leta 2025 dosegati 25 odstotkov, do leta 2030 pa 30 odstotkov. Nova zakonodaja bo vpeljala tudi tako imenovani model “onesnaževalec plača”, ki določa, da bo moral proizvajalec poskrbeti za ozaveščanje potrošnika o pravilnem načinu recikliranja in negativnih učinkih izdelka na okolje.

Čas se ne izteka samo plastičnim izdelkom, kmalu bo zadnja ura odbila tudi premikanju ure. Predlog konca premikanja ure do leta 2021 je podprlo 410 evroposlancev, 192 jih je glasovalo proti, 51 se jih je vzdržalo. Odločitev o uporabi bodisi poletnega bodisi zimskega časa je v rokah držav članic, ki morajo Evropsko komisijo o svoji izbiri obvestiti najkasneje do 1. aprila prihodnje leto. Ob tem Evropski parlament države članice poziva k usklajevanju tega, čemur bi lahko rekli kvazi “časovni pasovi”, da bi se izognili motnjam na notranjem trgu. Čeprav naj bi bili sodeč po rezultatih ankete Evropske komisije o premikanju ure Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času, pa na Ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da je v Sloveniji standardni čas srednjeevropski čas, ki ustreza zimskemu času. No, kakšna bo dokončna odločitev, bo seveda pokazal - čas.

Ob 8. uri

Samooklicani predsednik Venezuele Juan Guaido ni več predsednik venezuelskega parlamenta. Venezuelske oblasti so ga zaradi suma korupcije odstavile s tega položaja in mu za 15 let prepovedale, da bi bil izvoljen na katerokoli javno funkcijo. Po besedah državnega revizorja Elvisa Amorosa je bila Guaidoju izrečena najdaljša možna prepoved, ker ni pojasnil, kako je na 90 potovanjih v tujino porabil 310 milijonov bolivarjev oziroma 94 tisoč dolarjev. Guaido je medtem že sporočil, da odstavitve in prepovedi ne priznava.

Saudova Arabija je po skoraj letu dni iz pripora začasno izpustila tri aktivistke za človekove pravice. Šlo naj bi za blogerko Eman al-Nafjan, upokojeno predavateljico na Univerzi kralja Sauda Azizo al-Youssef in akademičarko Rokayo al-Mohareb. Izpustitev sicer ne pomeni konca sodnega procesa, ki se bo nadaljeval; eden od pogojev za izpustitev na prostost je bila namreč ravno zaveza o obvezni prisotnosti na obravnavah. Trojica je bila priprta od maja lani, ko so oblasti aretirale več aktivistk, ki so si prizadevale za odpravo moškega skrbništva in prepovedi vožnje za ženske v Saudovi Arabiji; slednjo so kasneje tudi dejansko odpravili.

Računsko sodišče je objavilo revizijsko poročilo o pravilnosti financiranja volilne kampanje političnih strank na predčasnih volitvah v državni zbor leta 2018. Strankam LMŠ, DeSUS, SDS, NSi in SNS je računsko sodišče pri pregledu pravilnosti poročanja izreklo mnenje s pridržkom, strankam DeSUS, SDS in SNS pa je tako mnenje izreklo tudi pri pregledu pravilnosti poslovanja. SD, SMC, SAB, Levici, SLS in Piratski stranki Slovenije so revizorji izrekli pozitivno mnenje tako pri pregledu pravilnosti poročanja kot pri pregledu pravilnosti poslovanja.