Združene države Amerike od Nemčije zahtevajo, da pri uvajanju nove generacije mobilnih omrežij 5G ne uporabi omrežne opreme kitajskega podjetja Huawei. Če Nemčija ne bo spoštovala zahteve velikega brata, bo ta z njo delil manj obveščevalnih podatkov, je v pismu zapisal ameriški ambasador v Berlinu Richard Grenell.

Grenell v pismu Nemčijo svari, da so kitajski proizvajalci zavezani k spoštovanju kitajske zakonodaje, po kateri bi lahko podatke od njih zahtevale kitajske obveščevalne službe. Grenell bi lahko kak zgled za to našel v domovini, kjer, kakor so pokazala razkritja Edwarda Snowdna, vsa večja informacijsko-tehnološka podjetja sodelujejo z ameriškimi obveščevalnimi agencijami. Nadalje Grenell opozarja, da pregled Huaweijeve programske opreme ne daje zagotovila, da v njej ni varnostnih ranljivosti.

Na svarilo se je že odzval nemški gospodarski minister Peter Altmaier, ki je dejal, da Nemčija ne želi prepovedati Huaweijeve opreme. Nemška vlada pa namerava pripraviti zakonodajo, ki bi zagotovila, da bodo vse naprave v omrežjih 5G spoštovale visoke varnostne standarde. Opuščanje Huaweijeve telekomunikacijske opreme tudi ni mačji kašelj, saj trenutno predstavlja najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. V Evropski uniji ima Huawei že sedaj z več kot 30 % vodilni delež na področju omrežij 4G, sledita pa mu Nokia in Ericsson, ki jih imata skupaj 50. Huawei svoja zasledovalca močno prekaša tudi v vlaganju v razvoj, ki je v letu 2017 preseglo skupno vlaganje v razvoj Nokie in Ericssona.

Potezo Združenih držav Amerike je še najlažje razumeti v luči trgovinskega napada na Kitajsko, ki ga izvaja administracija Donalda Trumpa. Ameriške vladne agencije imajo prepoved nakupovanja Huaweijevih izdelkov, zaradi česar je Huawei proti ZDA sprožil tožbo. Prepoved namreč preprečuje enakovredno tekmovanje Huaweija s svojimi konkurenti.

ob 8.05

Rusija se je zavezala k izpustitvi okrog 100 belug in ork iz ribarnice na daljnem ruskem vzhodu. Tam naj bi jih zadrževali za prodajo kitajskim akvarijem. Iz ribarnice jih bodo izpustili, takoj ko se bo vreme dovolj ogrelo, da bo mogoč njihov transport. Ruska varnostna agencija je proti štirim podjetjem, ki so beluge in orke ujela, sprožila tudi obtožbe zaradi kršenja ribiške zakonodaje.

Kalifornijski guverner Gavin Newsom je podpisal moratorij na izvajanje smrtne kazni v Kaliforniji. Na njeno izvršitev je trenutno čakalo več kot 700 zapornikov. Smrtno kazen trenutno izvajajo v 26 ameriških zveznih državah, v 20 pa je odpravljena. Kalifornija je imela trenutno največ čakajočih na izvršitev smrtne kazni v ZDA.

Popularna platforma za predvajanje glasbe prek spleta Spotify je napovedala, da bo proti podjetju Apple vložila tožbo zaradi omejevanja konkurence. Apple to počne tako, da zahteva 30 odstotkov dajatev na nabave, ki jih na jabolčnih napravah opravijo uporabniki. Ko Spotify ta delež odplača Applu, platforma cenovno ni več konkurenčna Applovi domači aplikaciji Apple Music. Spotify Apple obtožuje še, da onemogoča posodobitve njihove aplikacije in njenega delovanja kot povračilni ukrep, ker Spotify ne plačuje 30-odstotnih dajatev.

Senatorka ameriške zvezne države Massachusetts in kandidatka za nominacijo za predsedniško kandidaturo Demokratske stranke Elisabeth Warren je napovedala, da bo v primeru zmage na predsedniških volitvah velike tehnološke gigante razbila na več manjših podjetij. Podjetja, kot so Amazon, Google in Facebook, imajo po njenem mnenju toliko podatkov, da manjša podjetja z njimi ne morejo konkurirati. Z razbitjem podjetij bi dosegli več konkurence in manj konfliktov, kakršen je prej omenjeni primer Spotifyja in Appla.