OSMA

V številnih mestih po Franciji je včeraj proti novi delavski zakonodaji protestiralo več kot pol milijona ljudi, nekateri so tudi protestno prekinili delo. Po protestih je prišlo tudi do policijske uporabe solzivca, šok granat in gumijevk, vendar pa se protestniki niso dali in prišlo je do spopadov. V teh je bilo ranjenih dva ducata policistov, trije huje, aretiranih je bilo približno 120 protestnikov in protestnic, v najmanj štirih mestih pa je zagorelo tudi nekaj avtomobilov.

Nadaljujejo se tudi napetosti v turškem parlamentu, kjer je po sredinem prerivanju med poslanci vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj, krajše AKP, in prokurdske Ljudske demokratične stranke HDP do prerivanj prišlo tudi včeraj. Kljub temu da je predsednik parlamenta plenarne seje do 2. maja odpovedal, pa se je poslancem včeraj uspelo sporeči na komisiji za ustavne spremembe. Povod za prve parlamentarne nemire so bile besede poslanca HDP Ferhata Encüja, ki se je poklonil spominu na turško bombardiranje vasi Roboski, v katerem je pred petimi leti umrlo 34 ljudi, večinoma poslančevih sorodnikov. Poslanci AKP so ga že med nagovorom prekinjali z zmerjanjem in vzkliki o podpiranju morilcev in teroristov, kasneje pa je prišlo tudi do nekaj vihtenj pesti. Včeraj pa je bil neposredni povod za prerivanja veliko število novinarjev na seji ustavne komisije, ki odloča o pripravi sprememb glede imunitete poslancev. HDP je pozval, naj se seja preseli v večji prostor, čemur pa so pripadniki AKP nasprotovali. Vse skupaj precej ovira sprejemanje zakonodaje, ki jo Evropska unija v okviru dogovora o trgovanju z begunci postavlja kot pogoj za uvedbo brezvizumskega potovanja.

Kolumbijsko ustavno sodišče je legaliziralo istospolne poroke, s čimer je Kolumbija postala četrta država v Južni Ameriki, ki istospolnim parom zagotavlja to pravico. Že pred tem je bilo možno registrirati partnersko zvezo, z legalizacijo porok pa se je Kolumbija pridružila Argentini, Braziliji in Urugvaju.

DESETA

Ob slavnostnem podpisovanju dogovora o omejevanju podnebnih sprememb, ki se je odvil v New Yorku, so v mestu potekale tudi aktivnosti, katerih namen je bila predvsem kritika sporazuma. Več organizacij, posameznic in posameznikov je zahtevalo vključevanje staroselskih skupnosti v naslavljanje podnebnih sprememb, saj verjamejo, da imajo veliko zmožnosti in znanja, s katerimi lahko pri tem pomagajo. Ravno te skupine prebivalstva so namreč tiste, ki se že desetletja borijo za ohranitev tropskih gozdov in jih varujejo pred izsekavanjem, s tem pa so igrale pomembno vlogo pri preprečevanju višanja koncentracije ogljikovih emisij v ozračju. Njihove trditve potrjujejo tudi raziskave nekaterih inštitutov, ki se ukvarjajo z varstvom okolja - ti pravijo, da bi neuspeh v preprečevanju nadaljnje deforestacije pomenil, da bi za doseg ciljev sporazuma morali do leta 2035 popolnoma prenehati z uporabo fosilnih goriv.

Po letih usklajevanja in medsebojnega prepričevanja se bodo očitno Ottawa in kanadske province združile v podporo gradnje novih naftovodov. Nekateri politični predstavniki in predstavnice pri tem celo trdijo, da je tudi dogovor s staroselskimi skupnostmi blizu, kar pa te odločno zanikajo. Iz različnih provinc poročajo, da se njihova mnenja glede naftovodov nikakor niso spremenila, da so prepričani, da so tveganja  prevelika, in da projektov ne bodo podprli. Pozornost se je seveda ponovno obrnila tudi na predsednika vlade Trudeauja, ki veliko truda vlaga v svojo podobo podpornika staroselcev - v tem primeru je spet izbral diplomatsko možnost in izjavil, da načrte sicer podpira, a naj do izvedbe pride le s potrditvijo staroselcev.

V Braziliji se je petdnevna akcija iskanja ljudi, ki ilegalno izkopavajo zlato, zaključila uspešno, in sicer s pregonom kar pet tisočih posameznikov, ki so delovali na področju Amazonskega gozda. Racijo je izvedla državna okoljska agencija in staroselska fundacija Funai. Na območju živi okoli 27 tisoč staroselcev, na njihovo življenje pa negativno vplivajo kemikalije v reki, ki jih uporabljajo za ločevanje zlata od peska. Glavni cilj akcije je bilo uničenje ilegalnih kampov in infrastrukture, ki je postavljena za izkopavanje zlata, ter s tem preprečevanje enostavnega nadaljevanja posla, tudi če je ljudem, ki se s tem ukvarjajo, uspelo pobegniti.