Britoff ameriške 30letne vojne

Britoff ameriške 30letne vojne

Aktualno-politična novica
10. 10. 2014 - 10.00
 / BritOFF

0700

Ebola, ki vse bolj pustoši po vzhodni Afriki, je prizadejala tudi senatne volitve v Liberiji. Tamkajšnja volilna komisija je zaradi naraščajoče bolezni odpovedala torkove volitve v senat, saj je ocenila, da jih ne bi bilo varno izvesti. Na volišča bi moralo oditi več kot tri milijone volilnih upravičencev, ker pa je izbiranje 30-ih predstavnikov zgornjega doma parlamenta povezano tudi s potovanji do volišč, bi po mnenju komisije množično gibanje in zbiranje ljudi lahko povzročilo širitev bolezni. Liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf ima v skladu z odlokom o izrednih razmerah, ki je v veljavi od avgusta, pristojnost, da začasno ukine vse pravice, ki so sicer zagotovljene državljanom  
Zaradi čedalje višjega števila okuženih se je britanska vlada odločila, da bo preverjala zdravstveno stanje potnikov, ki prihajajo iz držav, ki jih je prizadela epidemija ebole. Velika Britanija bo na letališčih Gatwick, Heathrow ter na vlakih Eurostar tako zdravstveno preverjala potnike, ki prihajajo iz Sierra Leoneja, Gvineje in Liberije. Britanska vlada se je s tem pridružila ameriški, ki so enake ukrepe sprejeli le nekaj ur prej.

Medtem ko se na afriškem vzhodu borijo z ebolo, pa so v Srednjeafriški republiki znova izbruhnili spopadi. V prestolnici Bangu se je ponovno slišalo močno streljanje in eksplozije, v spopadih je bilo ubitih najmanj 5 ljudi. Kdo stoji za nasiljem ni natančno znano, opazovalci v državi pa že dlje časa opozarjajo na rastoče napetosti med različnimi rivalskimi skupinami. Ta teden se je tudi iztekel rok za odstop začasne predsednice Srednjeafriške republike Catherine Samba-Panza, ki ji ga je postavila krščanska milica. Gre za najsilovitejše spopade, odkar so prejšnji teden Združeni narodi prevzeli naloge mirovnih enot. Etični in verski nemiri, s krajšimi prekinitvami, v državi trajajo že več kot leto dni.

Še preden so ameriški uradniki javnost seznanili z najnovejšo eksistencialno grožnjo, Islamsko državo, so na raznih notranjih komitejih vzpostavljale bodoče smernice ameriškega udejstvovanja po svetu. Tudi pod mandatom trenutnega demokrata Obame, obstaja konsenz o neskončno trajajoči vojni proti terotizmu. Cvetko napovedi o bodoči ameriški politiki, je dodal bivši direktor CIE, ki je prav tako bil tudi obrambni minister, Leon Paneta. Izjavil je, da se bo Amerika z ISISom bojevala še naslednjih 30 let. O nivoju dotične političnosti bomo še enkrat govorili čez eno uro.

0800

Gledano tekom zgodovine, so bili najbolj krvavi spopadi pričeti na podlagi bolj ali manj razumnih političnih hotenj. Ne glede na njihov nesmisel, je bil ob začetku zastavljen nek jasen cilj, katerega se je skušalo doseči - naj si bo to Lebensraum ali branjenje svobode - vojaški spopad med državami je bil povečini smatran za izredno stanje.

V sedanjosti lahko po drugi strani počasi vidimo, da vojna ni več doseganje političnih ciljev na druge načine, torej podaljšek meddržavne politike, temveč je bistvo in mantra sama v sebi. Nikjer ni slednje bolj očitno kot v 13 letni bitki proti terorizmu. Kar se je pričelo z Buševim nepotrebnim napadom na Afganistan, po 11. septembru so Talibani ponudili izročitev Osame bin Ladna v tretjo državo na sojenje, in ilegalno invazijo Iraka, se trenutno kaže v vedno večji destabilizaciji obširnega, Evropi relativno bližnjega, dela sveta.

Smešno ter žalostno obenem je dejstvo, da predvsem ameriško politično vodstvo ne poskuša več skrivati svojih namer. Karierni politik Leon Panetta, ki je v mandatu Obame služil kot direktor Centralne obveščevalne agencije in kasneje minister za obrambo, je v intervjuju gladko rekel, da se lahko boj proti Islamski državi vleče še 30 let. Prav tako izpostavlja, da se bodo najverjetneje pojavile nove grožnje ne le na bližnjem vzhodu, temveč tudi v Afriki. Njegova izjava ni na koncu dneva nič presenetljivega, saj smo tekom zadnjih let, torej ne pod vladavino Busha, temveč demokrata Obame, večkrat priča zaslišanjem pred ameriškim kongresom, kjer eksperti govorijo o dolgoročnosti konflikta. Leta 2012, torej po 11 letih vojne proti terorizmu, so na parlamentarnem zaslišanju napovedali, da se lahko takoimenovana vojna proti terorizmu zavleče še za 20 let.

Resno se toraj lahko sprašujemo o razumnosti ameriške zunanje politike, ko se dandanašnji napadi še vedno izvajajo na podlagi parlamentarnega pooblastila za uporabo sile iz 2001 in vidnejše politične osebnosti govorijo o več-desetletnih vojaških spopadih kot o normalnem stanju.

0900

Britanska neodvisna stranka, uperjena proti Evropski uniji, je na izrednih volitvah v Clactonu zahodno od Londona dobila svoj prvi sedež v parlamentu. Dejstvo je odmevno, saj se je stranka znašla na volitvah prvič in prejela 60 odstotkov glasov. Po drugi strani predstavljajo prebivalci Clactona popolno demografijo za neodvisno stranko - torej starejši, belopolti, z delavskim ozadjem, zaradi česar se jim je situacija v zadnjih letih poslabšala. Kljub temu nekateri analitiki presprašujejo možnost, da bo britanska neodvisna stranka na naslednjih rednih volitvah “kradla” glasove tako levemu in desnemu polu, s čimer lahko postane še ena politična struja v državi.

Ameriška zvezna država Misouri se pripravlja na sveže proteste proti policijski brutalnosti, oziroma natančneje proti policijskim pobojem. Med pripravami na shode za pred dvema mesecema ustreljenim najstnikom Michael Brownom, se je ponovno odvil smrtonosni incident, v katerem je belopolti policaj ustrelil temnopoltega najstnika. Policist Sam Dotson ni bil v službi, ko je opazil več temnopoltih najstnikov, ki se naj bi po njegovem mnenju obnašali sumljivo. Ko je eden od njih začel teči stran je Dotson pričel pregon, ki se je končal s smrtjo enega od najstnikov. Dotson trdi, da je najstnik prvi odprl ogenj, obenem se je izkazalo, da je bil mladenič pred kratkim obtožen zaradi nezakonite uporabe orožja in na prostosti zaradi položene varščine. Ne glede na okoliščine je njegova smrt dolila olje na ogenj rasnih napetosti v Misouriju.

Po celodnevni razpravi in nadaljevanju farse, povezane s poslanskim mandatom pravnomočno obsojenega predsednika SDS Janeza Janše, je parlamentarna mandatno-volilna komisija sprejela sklep, da vprašanje Janševega nadaljnjega sedenja v poslanskih klopeh prepusti državnemu zboru. Z 10 glasovi za in 5 proti so člani komisije odločili, da bo državni zbor glasoval o tem, ali naj Janši ne preneha mandat in tako ostane poslanec. Toda, kot da amaterskega pravnega driblinga po poslansko še ne bi bilo dovolj, so člani komisije takoj za tem, s podobnim glasovalnim izidom, sprejeli še sklep, da se v primeru, da državni zbor prvi predlog zavrne, parlament seznani z dejstvom, da je bil prvak SDS obsojen na zaporno kazen daljšo od šestih mesecev, zato mu, v skladu z zakonom o poslancih, mandat preneha.  

Če Janšev mandat ostaja negotov, pa to ne velja za nekatere večne župane, obsojene ali ne, uspšene ali neuspešne, za katere so bile nedeljske lokalne volitve zgolj nepotrebna formalnost. Mednje sodi tudi Franc Šlihthuber, župan najbolj zadolžene domače občine Gornji Petrovci, o katerem pa več čez slabo uro.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.