Ob 7.00

Japonski proizvajalec avtomobilov Honda se v Združenih državah Amerike spopada s precejšnjimi težavami. Tamkajšnji varnostni inšpektorji so namreč ugotovili, da jih Honda ni obvestila o slabih dva tisoč primerih nesreč, ki so se končali s poškodbami ali celo smrtjo voznikov njihovih vozil. Pri večini nesreč so bili vozniki poškodovani zaradi napake v sistemu varnostnih mehov, ki se sprožijo ob hujših trkih. Honda sicer krivdo za omenjene primere pripisuje proizvajalcu varnostnih mehov, Takati Corporations.

V London prihajajo ameriški zvezni tožilci, ki bodo preiskovali vpletenost nekaterih evropskih bank v goljufije pri trgovanju z valutami. Tožilci zaenkrat načrtujejo zgolj zaslišanje uslužbencev banke HSBC. V preiskavah zaradi goljufij so se že znašle nekatere največje svetovne banke, kot so JP Morgan, UBS in druge, vendar je bilo preiskovanje do sedaj omejeno le na ameriške banke. Vse omenjene banke so obtožene skupnega dogovarjanja in prikrajanja meril na različnih tržiščih, kar je vodilo v koncentracijo njihove tržne moči in astronomsko poviševanje dobičkov.

Ostajamo na evropskih tleh. Francija je znova odložila primopredajo novozgrajenih vojaških ladij Mistral Rusiji. Glavni razlogi za to naj bi tičeli v zaostrovanju ukrajinskega konflikta, ki ga bojda podpihuje Rusija. Zaradi odločitve francoskih oblasti v ladjedelnicah delavci že grozijo s stavko, saj zaradi zavlačevanja s predajo ladij še niso dobili plačane vse kupnine. S tožbami proti Franciji pa grozi tudi Rusija, saj naj bi po njihovih besedah Francija kršila določila pogodbe.

V Avstraliji prihaja do protestov proti tamkajšnji banki Common-wealth Bank of Australia. Razlog za proteste je v sporni politiki banke, ki dovoljuje financiranje nekaterih okolju škodljivih projektov v Avstraliji. Protestniki prihajajo tako iz vrst ogorčene javnosti in zaskrbljenih ekologov kot tudi samih varčevalcev banke in celo njenih delničarjev. Več v Britoffu ob osmih.

Ob 8.00

V Avstraliji prihaja do protestov proti tamkajšnji banki Commonwealth Bank of Australia. Protestniki prihajajo tako iz vrst ogorčene javnosti in zaskrbljenih ekologov kot tudi samih varčevalcev banke in celo njenih delničarjev. Srž spora naj bi bilo bančno financiranje razširitve enega izmed največjih avstralskih pristanišč za pretovor premoga, Abbot Pointa.

Najbolj je problematična lega omenjenega pristanišča. Abbot Point se nahaja na zahodni avstralski obali, kjer poteka tudi Veliki koralni greben. Veliki koralni greben je sicer UNESCO že razglasil za del svetovne naravne dediščine. Prav zaradi tega so od financiranja razširitve pristanišča odstopile številne tuje banke, kot so Goldman Sachs, Citi Group in JP Morgan. Nekatere izmed tujih bank, kot je na primer Deutsche Bank, k projektu sploh niso želele pristopiti prav zaradi uničevanja UNESCO-ve svetovne dediščine.

Po besedah strokovnjakov bi lahko gradnja razširitvenega pomola Abbot Pointa katastrofalno vplivala na tamkajšnjo morsko floro in favno. Poleg več sto ton nasutega materiala bi Veliki koralni greben ogrožale tudi večje tovorne ladje, ki bi zahvaljujoč novemu pomolu lahko imele znatno večji izpodriv.

Commonwealth Bank of Australia ne želi odstopiti od projekta. Razširitev Abbot Pointa podpira tudi avstralska vlada, ki si od povečanega pretovora premoga obeta povečanje prilivov v svojo davčno blagajno. Avstralski premier Tony Abbot je namreč znan po svojih javnih nastopih, v katerih zanika slabe vplive fosilnih goriv na spremembe okolja in podnebje.

Na srečo pa naklonjenost vlade okoljsko spornim projektom ne pomaga avstralskim bankam. Slednje zaradi njihove finančne podpore okoljsko neprijaznim projektom zapušča vse več varčevalcev. To potrjuje tudi lanskoletni podatek o številu varčevalcev v avstralskih bankah, ki predvideva, da so te banke na račun izgube varčevalcev ostale brez slabih 400 milijonov dolarjev.