9.00

Predzadnji odsek budilnega novičarstva začenjamo v Egiptu. Na dosmrtno ječo je bilo obsojenih devetinšestdeset domnevnih podpornikov Muslimanske bratovščine, ki naj bi bili odgovorni za požig koptske cerkve v bližini Kaira avgusta 2013. Poleg njih sta bila v primeru obsojena še dva mladoletna - ta za razliko od ostalih z desetletno zaporno kaznijo. Za razsodbo po mnenju obrambe primanjkuje konkretnih dokazov.

Nadaljujemo v zahodnoafriški državi Togo. Po predsedniških volitvah, na katerih je z 59-imi odstotki glasov zmago slavil dosedanji predsednik Faure Gnassingbe, je triumf razglasila še uradno poražena opozicija s svojim kandidatom Jeanom-Pierrom Fabrejem. Ta je zelo zadovoljen z rezultati. Po tem ko je s približno petintrideset odstotnim rezultatom razglasil neveljavne volitve in se oklical za predsednika, je - po njegovem mnenju - preprečil tretji mandat Gnassingbeja in prekinil petdesetletno vladavino njegove družine. Pred Faurejem je deželi osemintrideset let vladal njegov oče Eyadema Gnassingbé.

Tretji predsedniški mandat predstavlja jedro problema tudi v vzhodnoafriškem Burundiju. Po tri dni trajajočih nemirih, povzročenih zaradi napovedi sedanjega predsednika Pierra Nkurunzize, da bo kandidiral še tretjič, je senat napovedal, da bo ustavno sodišče izvedlo preiskavo legitimnosti kandidature. Pierre svoje dejanje opravičuje z nadvse umno razlago, češ da prvič ni bil izvoljen od ljudstva, temveč parlamenta in da njegovo predsedovanje v tem času zato preprosto ne šteje. Po tamkajšnjih zakonih namreč funkcija predsednika traja največ dva petletna mandata.

10.00

Jutranjce finiširamo s hitrim pregledom situacije v avstralskih ženskih zaporih. Zaradi porasta števila zaprtih v zadnjem letu na eni strani ter načina, s katerim stranke kopičijo podporo volilne mase na drugi strani, lahko govorimo o tendenci padanja kvalitete bivanja zapornic.

Kot prvo je delež obsojenih oz. zaprtih v zadnjem letu narastel za desetino, povedano prek reduciranja bitij na številke - 33.791 obsojencev. Poleg njih se izza rešetk mršči še enajst odstotkov več kot lansko leto zaenkrat še neobsojenih oseb.

Drug problem je konsolidacija podpore strankam. Te se ljudstvu brez izjeme dobrikajo z govorom in dejanskimi ukrepi povečanja strogosti obravnave kriminala. Posledično so razpoložljiva sredstva bolj ali manj usmerjena v preganjanje prostoživečih zločincev, za zapore pa jih zato ostane bolj malo. Da taka politika vpliva na prej omenjeno višanje števila zaprtih, je očitno - kot prvo so strožji in natančnejši postopki nad prostoživečimi prestopniki, kot drugo nižji standard bivanja v zaporih viša število povratnikov.

Tukaj so posebno problematični ženski zapori. Zakaj? Preprosto zato, ker s stališča vzdrževanja varnosti ter nadzora nad zaprtimi ženske predstavljajo manjšo grožnjo kot moški. Sredstva se zato pogosto premikajo z ženskih zaporov na moške. Posledično prve zasledimo še v slabšem stanju, kot že tako ali tako dotrajane, prenaseljene ter finančno podhranjene karceralne ustanove na splošno.

Zaprte dame med seboj niso ločene v skladu s hierarhično lestvico njihovih zločinov - njihov prostor je skupen. Več pritožb leti na politiko, ki priprte matere loči od v zaporu rojenih otrok in jim prepreči dojenje. Pogosta preiskovanja priprtih s slačenjem so posebej deležna odobravanja. Zaradi zadnje neprijetnosti se marsikatera odpove morebitnim obiskom, ki omenjeno nevšečnost predpostavljajo.

Kot zadnji problem omenimo slabo stanje v programih izobraževanja, rehabilitacije in svetovanja priprtim. Medtem ko peša kvaliteta vseh treh, največji problem predstavlja prva. Jetnikom je namreč nudena zgolj pomoč pri pridobivanju najosnovnejše pismenosti, problematične le pri delu jetniške populacije - programov izobraževanja, ki bi zmanjšali število povratnikov ter s tem razbremenili prenatrpano in posledično slabo delujočo institucijo, sploh ni.