Ob 8-ih

Ruski olimpijski komite je bil diskvalificiran iz zimskih olimpijskih iger 2018 v Pjongčangu v Južni Koreji. Poleg prepovedi nastopanja bo morala Rusija plačati še 15 milijonov dolarjev kazni. Mednarodni olimpijski komite je kljub prepovedi nastopanja Rusiji nekaterim ruskim atletom dovolil nastop na olimpijskih igrah, vendar pod nevtralno zastavo. Odločitev MOK je posledica razkritja doktorja Grigorija Rodčenka, ki je na olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014 vodil ruski laboratorij za preverjanje dopinga, o državno sponzoriranem dopinškem programu, ki ga je ruska tajna služba prikrila.

Finančni ministri Evropske unije so potrdili nov seznam davčnih oaz. Poslušalcem, ki imajo svoje premoženje varno naloženo v eni izmed naslednjih držav, priporočamo, da ga mirno, a hitro umaknejo: Ameriška Samoa, Bahrajn, Barbados, Grenada, Guam, Južna Koreja, Makao, Maršalovi otoki, Mongolija, Namibija, Palau, Panama, Sveta Lucija, Samoa, Trinidad in Tobago, Tunizija in Združeni arabski emirati. Finančni ministri so po novem sestavili še sivi seznam, na katerega se uvrstijo države, katerih zakonodaja ni skladna z evropsko zakonodajo o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, a so se zavezale, da jo bodo spremenile. Na ta seznam se je uvrstilo 47 držav. Nevladna organizacija Oxfam je že podala kritiko novega seznama držav, na katerega se ni uvrstila nobena evropska država. Od teh se namreč Irska, Luxembourg, Nizozemska in Malta ne držijo pravil EU.

Beloruske oblasti so aretirale svojega državljana Sergeja Yaretsa, ki naj bi kot administrator tako imenovanega omrežja Andromeda izvajal finančne prevare. Andromeda je skupek botnetov, torej skupine računalnikov, ki je okužena z virusi, tako da hekerjem omogoča njihovo nadzorovanje na daljavo, ne da bi njihovi lastniki to vedeli. Te računalnike je domnevno Yarets proti plačilu oddajal drugim, ki so z njimi izvajali finančne prevare ali nadaljnje okužbe. V policijski akciji je poleg Belorusije sodeloval Europol.

Saudski prestolonaslednik Mohamed bin Salman pa se je s pregonom korupcije lotil kaj drugačnega podviga. Saudske oblasti so razkrile, da je v hotelu Ritz Carlton v Rijadu priprtih 159 poslovnežev, vključno s člani kraljeve družine. Številka je skoraj enkrat večja od dosedanjih ocen. Poleg tega ima 367 osumljencev zamrznjene bančne račune.  Sodni poziv je prejelo 320 ljudi, tisti, ki so se dogovorili, da vrnejo premoženje, pridobljeno z domnevno korupcijo, pa so hotel že lahko zapustili.

Ob 10-ih

Pozdravljeni v današnjem zgodovinskem Britoffu. Tokrat bomo govorili o tako imenovanem banana pokolu iz leta 1928, ki se je zgodil na današnji dan v Kolumbiji. V Ciénagi blizu mesta Santa Marta so v začetku decembra delavci korporacije United Fruit Company pričeli s stavko. Zahtevali so pisne pogodbe o zaposlitvi, osemurni delavnik, šest delovnih dni v tednu in ukinitev prehranskih kuponov. Stavka, ki so jo vodili Pedro del Río, Bernardino Guerrero, Raúl Eduardo Mahecha, Nicanor Serrano in Erasmo Coronel, je kmalu prerastla v največje delavsko gibanje v Kolumbiji do takrat. Pridružili so se mu tudi člani Socialistične in Komunistične stranke ter nekateri radikalnejši člani Liberalne stranke.

Predstavniki United Fruit Company in ameriška ambasada v Kolumbiji so gibanje označili za komunistično in subverzivno ter pozvali ameriške oblasti, naj zaščitijo interese korporacije. Ameriška administracija je posledično pritisnila na kolumbijsko vlado, naj ukrepa, in zagrozila, da bo v nasprotnem primeru posredovala sama s svojimi marinci. Kolumbijska vlada je res poslala vojaški regiment iz Bogote, ki je blokiral vhode na glavni trg, kjer so se zbrali delavci in njihove družine v pričakovanju guvernerjevega nagovora. Nato so na zbrane začeli streljati s strojnicami, razpostavljenimi po strehah hiš.

General Cortés Vargas, ki je načeloval regimentu, je podal uradno število mrtvih, ki naj bi jih bilo po njegovem 47. V telegramih ameriške ambasade pa lahko beremo, da je po ocenah United Fruit Company število mrtvih preseglo 1000. Različne ocene se sicer gibljejo vse do 3000. Ti dogodki so pustili velik vtis na kolumbijsko prebivalstvo, saj je po besedah kasnejše gverilske marksistično-leninistične organizacije FARC prav banana pokol sprožil velik porast komunističnega gibanja v državi.

O banana pokolu je v svojem romanu Sto let samote pisal Gabriel García Márquez. Priporočamo v branje.