10.05

Berete Tehno britoff, jutranjo novičarsko rubriko s področja regulacije tehnologije. Danes poročamo o velikem prevzemu na trgu proizvajalcev mikročipov. Nemško podjetje Infineon Technologies AG zaključuje prevzem ameriške korporacije Cypress Semiconductors za skoraj 10 milijard dolarjev.

Infineon je podjetje, ki se je leta 99 odcepilo od Siemensa, izdeluje pa polprevodniške elemente za energetiko in senzorje. Kalifornijski Cypress, ki se je razvil iz Qualcomovega oddelka interneta stvari, pa izdeluje mikrokontrolerje, programsko opremo in spominske celice. Cilj združitve je po besedah predstavnikov obeh podjetij razvoj električnih naprav, kar bi podjetju zagotovilo novo rast. Zadnjo besedo pri prevzemu bodo imeli regulatorji, ki bodo ocenili, ali prevzem ne bo prinesel monopolnega položaja Infineonu.

Sam svoj regulator pa je tudi Youtube, hčerinsko podjetje Googla. V podjetju so sprejeli novo uredniško politiko, ki bo imela nižjo stopnjo tolerance do videov, ki poveličujejo belo raso ali promovirajo nacistično ideologijo. Youtube bo po novem prepovedal tudi objavo videov, ki zanikajo holokavst in druga dobro dokumentirana nasilna dejanja.

Na Youtubu so ob tem sporočili, da bo potrebnih več mesecev, preden bo stran dodobra "očiščena", raziskujejo pa tudi možnost, da bi po novem prepovedane vsebine ostale na voljo raziskovalcem in nevladnikom, ki raziskujejo takšne družbene pojave in se proti njim borijo. K novi uredniški politiki naj bi veliko prispevali tudi zaposleni, ki so bili močno nezadovoljni nad tovrstnimi vsebinami, ki so se širile prek tega portala. Youtube je sicer že z začetkom leta prilagodil algoritme za priporočene vsebine, s katerimi so omejili pojavljanje videov belega suprematizma, hkrati pa so na takšnih videih onemogočili oglase.

8.05

Na Danskem so potekale splošne volitve v 179-članski Folketing oziroma parlament, od katerih dva sedeža zasedeta predstavnika z Grenlandije in dva s Ferskih otokov. Po predčasnih rezultatih volitev je največ, to je dobrih 26 odstotkov glasov, prejela Stranka socialnih demokratov z Mette Frederiksen na čelu. Sledi do sedaj vladajoča liberalna stranka Venstre s slabimi 24-imi odstotki glasov, katere vodja je trenutni premier Lars Løkke Rasmussen. Skupaj je progresivnejši, tako imenovani rdeči blok prejel 91 parlamentarnih sedežev, medtem ko je konservativnejši modri blok upadel na 75 sedežev. Sicer tudi zmagoviti socialdemokrati sledijo svoji zgodovini reakcionarjenja, saj so denimo podprli zakon, ki prepoveduje zakrivanje obrazov, moratorij na sprejemanje kvote Združenih narodov za premestitve migrantov ter zakon, naperjen proti danskim getom, katerih večina prebivalcev prihaja iz neevropskih držav in ki po zakonu prejemajo dvakrat daljše kazni od drugih prebivalcev.

V Kolumbiji zaupno vojaško poročilo, pricurljano v javnost, ugotavlja, da je tretjina borcev revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije oziroma FARC ponovno prijela za orožje, odkar je leta 2016 organizacija podpisala premirje z vlado. Takrat je tudi 13.000 članov organizacije predalo svoje orožje. Kljub vladnim obljubam o programih integracije in amnestiji je mnogo nekdanjih FARC-ovcev medtem pristalo v zaporih ali se soočalo z neperspektivnostjo, družbeno stigmatizacijo in nasiljem. 139 nekdanjih borcev je bilo ubitih, za kar FARC-ovci krivijo tudi desničarske paravojaške milice. Poročilo prav tako navaja, da se je članstvo druge oborožene revolucionarne skupine Ljudske osvobodilne fronte oziroma ELN zgolj letos povečalo za 8 odstotkov, in sicer na 2.400 članov. Dosedanja mirovna pogajanja ELN-ja z vlado niso bila uspešna.

Japonski minister za delo je zavrnil zahteve podpisnic peticije, naj se prepove, da veliko delovnih mest od žensk zahteva obuvanje visokih pet. Gibanje za peticijo se je poimenovalo #KuToo, kar je po eni strani referenca na #MeToo gibanje, po drugi strani pa na japonsko besedno igro, saj kutsu pomeni čevlje, kutsuu pa bolečino. Minister Takumi Namoto je zahtevo zavrnil, rekoč, da so visoke pete včasih potrebne in primerne.