DEVETA

Revizijsko poročilo posebnega generalnega inšpektorata za rekonstrukcijo Afganistana, ki je glavno telo, ki nadzoruje ameriško obnovo Afganistana, je ugotovilo mnogo nepravilnosti pri plačevanju lokalne policije. S 3,5 milijarde dolarjev, kolikor so v zadnjih letih afganistanski policiji namenili mednarodni donatorji, se je namreč marsikdo bogato okoristil. V evidencah, na podlagi katerih se ta denar razdeljuje, je tako dvakrat več policistov, kot jih dejansko obstaja, s čimer služijo njihovi šefi, ki plače za svoje zaposlene dobijo neposredno v gotovini. Na drugi strani pa to pomeni, da za policiste, ki dejansko delajo, denarja za plače velikokrat zmanjka. Nadzor nad porabo donatorskih sredstev v Afganistanu se sicer s koncem Natove misije vztrajno zmanjšuje.

Avstralski premier Tony Abbott se je odločil, da bo Islamsko državo, tvorbo, ki obstaja in nastaja na Bližnjem vzhodu, od zdaj naprej imenoval Daesh. Gre za arabsko kratico za Islamsko državo Iraka in Sirije, vendar pa originalno arabsko poimenovanje ne označuje države kot birokratskega aparata, ampak predvsem koransko muslimansko skupnost. Borci Daesha sicer ime prezirajo, kar je po Abbottovem mnenju dovoljšen razlog, da to ime uporablja tudi on.

Jordi Mir, ki je posnel in objavil kruto smrt pariškega policista Ahmeda Merabeta med pokolom na uredništvu revije Charlie Hebdo, svoje dejanje obžaluje. Kot pravi, je posnetek objavil na svojem Facebook profilu, ker je to zanj po desetih letih spletnega druženja postalo refleks. Na družabnem omrežju je posnetek ostal zgolj 15 minut, vendar pa je bilo to dovolj, da so ga kmalu predvajale televizijske postaje po vsem svetu. Mir se še posebej kesa, ker je objavo posnetka obsodila policistova družina.

DESETA

Bolgarski sindikat zaposlenih v zaporih je v glavnem mestu Sofija organiziral protest. Po podatkih sindikata se ga je udeležilo med 1200 in 1300 zaposlenih v zaporih po celotni državi. Zbrali so se, ker naj bi ministrstvo za notranje zadeve, njihov delodajalec, kršilo zakon. Po mnenju sindikalistov zaposlenim glede na zakonodajo pripada višji standard socialne varnosti, za kar pa bi država morala nameniti dodatnih 10 milijonov bolgarskih levov oziroma dobrih 5 milijonov evrov. Vlada odgovarja, da izplačilo teh višjih prispevkov za socialno varnost ni mogoče, ker je proračun že določen in v njem teh dodatnih sredstev ni. Kljub temu je kot posledica protesta prišlo do dogovora o sestanku, na katerem bodo predstavniki sindikata imeli možnost pogajanja z glavnim direktoratom za izvrševanje kazni.

Bolj kot sam po sebi pa je protest morda zanimiv kot del kar številnih aktivnosti sindikatov na tem področju. V zadnji tretjini minulega leta so bili zaposleni v zaporih, včasih skupaj s policisti, na ulicah vsak mesec. Avgusta jih je na primer zmotila nova ureditev delovnih ur, septembra omejevanje socialnih pravic zaposlenih v varnostnem sektorju in oktobra pokojninska reforma. Skoraj ob vsakem protestu zahtevajo odstope pristojnih ministrov, do česar pa vseeno še ni prišlo.

Sindikati so sicer v Bolgariji tradicionalno močni. V času komunistične oblasti je bilo članstvo v edini dovoljeni sindikalni organizaciji nujno. Njena prva zaveza je bila delovanje v smeri, ki omogoča izvajanje ekonomskih politik države, šele na drugem mestu je bilo varovanje delavcev. Ko se je leta 1990 to obdobje bolgarske zgodovine končalo, se je s tem končala tudi skoraj 100-odstotna vključenost delavcev v sindikate. Od takrat članstvo stalno pada, kar je značilno za večino evropskih držav. Trenutno je tako sindikalna vključenost bolgarskih delavcev le okrog 20-odstotna. Eden glavnih razlogov za tako veliko zmanjšanje je veliko skrčenje industrijskega sektorja. To je področje, na katerem so bili sindikati tradicionalno močni. Sedaj se sindikalno gibanje, tako kot po številnih drugih državah, sooča s spremenjeno zaposlitveno strukturo prebivalstva, ki ne deluje več v ogromnih kolektivih, ki jih je bolj enostavno organizirati. Vedno bolj pogosta so manjša podjetja in samostojno podjetništvo, kjer pa je že dostop do delavcev močno otežen.