Šest evropskih držav je obnovilo nadzor na notranjih schengenskih mejah za dodatnih šest mesecev. Mednje spadajo Norveška in pet članic Evropske Unije – Nemčija, Francija, Švedska, Danska in Avstrija, slednja nadzor izvaja tudi na meji s Slovenijo. Nadzor znotraj schengenskega območja omenjene države ob strinjanju Evropske komisije izvajajo od leta 2015, utemeljujejo pa ga z varnostnimi razlogi zaradi migrantske krize. Države, ki opravljajo nadzor zunanje schengenske meje, naj ne bi dovolj dobro varovale evropskih meja. 

Slovenija naj bi po besedah ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja zunanjo schengensko mejo varovala dobro, varnostne krize ni, zato tudi "ni potrebe po protestih in nezadovoljstvu". S temi besedami se je pred dnevi Poklukar odzval na napoved protestnega shoda v Črnomlju, ki se je včeraj zgodil kot odziv na sredino ugrabitev starejšega Belokranjca, za katero so bili osumljeni in kasneje aretirani trije migrantje.

Protest je organizirala Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini, ki podobno kot ilirskobistriška iniciativa, ki je protest organizirala pred dvema tednoma, zahteva večje varovanje meje s Hrvaško in preprečitev nezakonitih migracij, ter zaustavitev aktivnosti za postavitev migrantskih sprejemnih centrov. V nekaj stoglavi množici ljudi v Črnomlju je bil precejšen del predstavnikov – in kandidatov na prihajajočih evropskih volitvah – pretežno desnih in nacionalističnih strank, med drugim več vidnih članov SDS, pa tudi predstavniki SLS-a, Domovinske lige in Zedinjene Slovenije. Na prošnjo policije je Slovenska vojska za namen delovanja na območju južne meje na območje Policijske postaje Ilirska Bistrica napotila 35 novih vojakov.

Število nezakonitih prehodov čez mejo se sicer zaradi toplejših mesecev viša, saj se na nevarno pot proti Evropi podaja čedalje več migrantov. Najbolj nevarna je pot preko Sredozemskega morja, na kateri je po zadnjih podatkih Mednarodne organizacije za migracije, krajše IOM, do maja letos umrlo 443 ljudi, ta številka pa se je po petkovi nesreči čolna z migranti blizu tunizijske obale povečala na vsaj petsto. Dan kasneje je malteška vojska pred obalo Malte rešila 85 migrantov, tunizijska obalna straža pa je rešila čoln s 46 migranti. Na poti iz pristanišč, ki se nahajajo na libijski obali, proti Evropi naj bi po nekaterih podatkih umrl vsak osmi migrant. Od zaostritve predvsem italijanske politike se za to pot odloča manj ljudi, glavna migrantska pot preko Sredozemlja je tako predvsem za migrante iz držav podsaharske Afrike postala pot iz Maroka proti Španiji. Tudi na tej poti pa nastajajo zaostritve. Kot so sporočile maroške oblasti, so v preteklih mesecih uspele zajeziti pritok migrantov s tem, ko so zatrle delovanje številnih tihotapskih omrežij. Oblasti naj bi samo letos preprečile 25 tisoč prehodov v Španijo, kar naj bi bilo za 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Med borci za mejo oziroma – pred neželenimi migranti – ne pozabimo omeniti Združenih držav Amerike, kjer se je minister za obrambo Patrick Shanahan, ki je to postal po odstopu Jima Mattisa, sestal z uradniki v mestu McAllen na jugu zvezne države Teksas in obiskal tamkajšnji migrantski center in postajo mejne patrulje. Shanahan je pred tem odobril prerazporeditev več kot milijarde evrov iz različnih virov, med drugim denarja, ki bi bil sicer namenjen za operacije Združenih držav v Afganistanu, v namen izgradnje 130 kilometrov preprek na meji z Mehiko. Ob tem za namen varovanja meje že služi 4500 vojakov, ki jih je Pentagon tja napotil do septembra.