Današnje novice iz Evropskega parlamenta začenjamo s pregledom dela Odbora za pravne zadeve. Slednji je s 14 glasovi za, devetimi proti in dvema vzdržanima potrdil predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktiva je razburila kar velik del uporabnikov interneta, ki za sporna smatrajo predvsem enajsti in trinajsti člen direktive. Enajsti člen določa, da bi morale spletne platforme za prikazovanje medijskih vsebin od založnika oziroma medijske hiše kupiti posebno licenco. Vsaka objavljena novica bi bila na ta način zaščitena za naslednjih 20 let. Za borce za svobodo interneta spornejši trinajsti člen direktive pa določa, da bi odgovornost za zaščito avtorskih pravic prevzele same spletne platforme. Te bi same odgovarjale za morebitne kršitve avtorskih pravic. Iz trinajstega člena je bil umaknjen predlog, da bi spletne platforme morale morebitne kršitve avtorskih pravic ugotavljati sprotno. O potencialnih nevarnostih trinajstega člena se lahko poučite v promocijskem videu, ki so ga pripravili nekateri evropski poslanci Julia Reda, Marietje Schaake, Catherine Stihler, Michal Boni in Dan Dalton.

Izjava

Sprejem direktive in predvsem trinajstega člena pa so toplo pozdravili predvsem v glasbeni industriji, v kateri so že leta opozarjali na nevarnost varnega zavetja spletnih platform, na katerih avtorske pravice niso primerno zaščitene zaradi pravice uporabnikov do svobodnega nalaganja vsebin. O direktivi bo predvidoma julija glasoval Evropski parlament. Evropska poslanka Zelenih Julia Reda, ki predlogu direktive nasprotuje, je v izjavi za javnost že napovedala, da se bo proti sprejetju direktive borila tudi v parlamentu.

Izjava

Julio Reda pa ob sprejemu direktive skrbi predvsem za prihodnost mladih evropskih startup podjetij. Reda trdi, da bi sprememba zakonodaje na področju avtorskih pravic lahko celo ubila manjša evropska startup podjetja in onemogočila njihovo konkurenčnost na globalnih trgih.

Evropski parlament je sprejel nove cilje za delež energije iz obnovljivih virov, ki ga morajo do leta 2030 doseči države članice. Delež energije iz obnovljivih virov mora do leta 2030 znašati 32 odstotkov. Leta 2016 je ta cilj doseglo ali preseglo 5 držav članic. Na prvo mesto se je uvrstila Švedska, ki iz obnovljivih virov pridobi 53,8 odstotka energije. Poleg nje so cilj že dosegle še Finska, Latvija, Avstrija in Danska. Slovenija se je z 21 odstotki uvrstila na enajsto mesto. Slovenski cilj do leta 2020 je povečanje porabe energije iz obnovljivih virov na 25 odstotkov. Evropski parlament je dodal še, da morajo države članice do leta 2030 poskrbeti, da bo najmanj 14 odstotkov goriva, uporabljenega v prevozu, prišlo iz obnovljivih virov.

Svet Evropske unije in Evropski parlament sta neformalno potrdila posodobljena pravila o delovanju sistema EURODAC, ki služi identifikaciji in zbiranju podatkov o migrantih. O pravilih mora glasovati še Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, nato pa jih morata potrditi še parlament in Svet Evropske unije. Po novem bo sistem EURODAC o migrantih lahko zbiral več podatkov, prav tako pa bosta evropski policiji Europol olajšana dostop in iskanje po bazi. Poleg prstnih odtisov migrantov bo EURODAC shranjeval tudi fotografije in alfanumerične podatke o migrantih, kot so ime, priimek, datum rojstva in številka dokumenta. Starost za obvezno beleženje prstnih odtisov se bo znižala s štirinajst na šest let, domnevno zato, da bo omogočena lažja identifikacija otrok migrantov in iskanje njihovih družinskih članov. Svet Evropske unije je v svojem sklepu pri tem dodal, da pri jemanju prstnih odtisov ali fotografij mladoletnih migrantov nikoli ne sme biti uporabljena fizična sila. Vendar pa lahko v skrajni sili in v kolikor je to zakonsko dovoljeno, pristojna oseba nad mladoletnim migrantom za namen zbiranja podatkov uporabi proporcionalno stopnjo prisile, seveda s spoštovanjem do njihovega dostojanstva in fizične integritete.