Britoff britanskih jeklarjev

Audio file

OSMA

Sinoči so svetovne medijske hiše začele objavljati prve izsledke iz tako imenovanih “Panama papers”, to je skoraj 12 milijonov leakanih datotek podjetja Mossack Fonseca; četrte največje pravne pisarne v davčnih oazah. Dokumenti razkrivajo raznovrstne načine utajevanja davkov v davčnih oazah, razširjenost tega pojava in tudi nekatere sočnosti. V utajevanje davkov, ki sicer največkrat ni nezakonito, je pa vsaj zelo moralno sporno, je vpletenih tudi 143 politikov oziroma njihovih družinskih članov, 12 med njimi je celo voditeljev držav. Dve milijardi dolarjev težka sled tako vodi do ruskega predsednika Vladimirja Putina, s prsti v marmeladi pa so bili zaloteni tudi številni britanski Torijci, islandski in pakistanski premier, ukrajinski predsednik in sorodniki članov kitajskega politbiroja. Zgodbe objavlja več kot 100 medijev iz različnih držav, ki so vključeni v mednarodni konzorcij preiskovalnega novinarstva, med njimi nemški Süddeutsche Zeitung, ki je dokumente pridobil, in slovensko Delo. V leakanih dokumentih naj bi bilo govora tudi o 78 Slovencih, tako da brž preverite, ali med utajevalci nista tudi vaš sosed ali soseda.

Policija je na grškem otoku Lezbos po poročanju medijev odpremila prva dva čolna z begunci, ki ju je v okviru nedavno doseženega dogovora poslala v Turčijo. Prvi dan naj bi bilo beguncev, ki jih bodo poslali nazaj v Turčijo, približno 500. Odkar je dogovor, ki predvideva izmenjavo beguncev med Grčijo in Turčijo, stopil v veljavo, je bilo na grških otokih pridržanih že več kot štiri tisoč ljudi, ki jih zdaj najverjetneje čaka pot nazaj v Turčijo. Za slednjo številne človekoljubne organizacije opozarjajo, da ni varna država.

Nigerijske oblasti so sporočile, da so aretirali Khalida al-Barnawija, vodjo islamistične skupine Ansaru. Skupina je ideološko povezana z Al Kajdo v Magrebu, nastala pa je z odcepitvijo od bolj znanega Boko Harama. Specializira se predvsem za ugrabljanje zahodnjakov. Al Barnawija, za katerega so Združene države Amerike leta 2012 razpisale pet milijonov dolarjev težko nagrado, so ujeli v mestu Lokoja, prestolnici zvezne države Kogi.

 

DESETA

V urugvajskem Montevideu se je odvila sedma mednarodna konferenca pod okriljem iniciative Encuentro Sindical Nuestra América. Zbralo se je več kot 300 sindikalnih predstavnikov tridesetih držav, osnovni cilj pa je bil nadaljnje povezovanje latinskoameriških sindikatov v boju proti globalnemu kapitalizmu in promocija solidarnosti ter mednarodnega sodelovanja. Letos so veliko pozornosti namenili tudi desničarskim napadom na delavske pravice, predvsem pravico do stavke, ter prostotrgovinskim sporazumom in kriminalizaciji socialnih bojev.

Indijsko podjetje Tata Steel je naznanilo, da bo prodalo svoje tovarne v Združenem kraljestvu, ki sicer zaposlujejo 15 tisoč delavcev, kar je sprožilo veliko negativnih odzivov s strani sindikatov in širše javnosti. Omenjene tovarne delajo z izgubo, kar je med drugim posledica velikega uvoza cenejšega jekla iz Kitajske v Evropo. Sindikati zahtevajo srečanje z vodjo skupine Tata Steel, saj želijo izvedeti, kakšni so načrti prodaje, do sedaj pa jim je bil omogočen le dostop do posrednikov informacij, ki nimajo pristojnosti za razkrivanje tovrstnih planov. Zahtevajo tudi državno intervencijo, nedavna anketa pa je pokazala visoko javno podporo vsaj delni nacionalizaciji jeklarske industrije.

Teksaški zaporniki, ki so organizirani znotraj sindikata Industrijskih delavcev sveta, so za danes napovedali stavko. Zahtevajo spremembo delavnih pogojev in pravijo, da je Teksas le ena izmed ameriških zveznih držav, ki v svojih zaporih ohranja suženjsko delo za korporacije. Izpostavljajo tudi potrebo po vzpostavitvi neodvisne institucije za pritožbe zapornikov in boljši nadzor nad kršitvami človekovih pravic v zaporih.

 

Priloge
Audio file

Dodaj komentar

Komentiraj