0700

V Budimpešti je več-tisoč glava množica protestnikov zahtevala odstop premiera Viktorja Orbana. Razlog ulične manifestacije nestrinjanja je Orbanova ruska politika, ki je v očeh protestnikov premalo ruso-fobna. Orban je navkljub sankcijam podpisal pogodbo z Rusko federacijo o izgradnji novih jedrskih reaktorjev za edino madžarsko nuklearko. Projekt se bo financiral z ruskim posojilom v višini enajstih milijard dolarjev. Protesti so se odvili le en dan pred obiskom nemške kanclerke Merkel.

V ameriškem mestu St. Louis, znanem po prijaznih ter rasno slepih policajih, se odvija boj med civilno oblastjo in varuhi redu. Mestna oblast želi ustanoviti sedemčlansko komisijo sestavljeno iz civilistov, ki bi izvajala nadzor nad policijo. Nekateri predstavniki slednje so nad predlogom ogorčeni. Obenem so napovedali, da bo ob morebitni ustanovitvi komisije, velik del policajev opravljal le še najbolj nujne naloge, del pa jih bo službo zapustil.

Ruska Federacija je zaradi 13 odstotne inflacije in posledičnega napihovanja cen, prilagodila alkoholno politiko. Leta 2009 je v imenu boja proti alkoholizmu pričela določati minimalno ceno vodke. Slednjo je sedaj znižala za 16 odstotkov. Razlog za znižanje tiči v dejstvu, da se ob visoki ceni legalne, torej obdavčene vodke, dviga poraba ilegalnega alkohola. Slednji je lahko zaradi odsotnosti nadzora izjemno strupen. Po novem znaša minimalna cena za polovico litra 2 evra in 30 centov.

0800

Na vzhodu nič novega

Mirovna pogajanja v Minsku, kjer se je iskalo rešitev ukrajinske krize, so po le nekaj urah neslavno propadla. Predstavniki Kijeva in Novorusije so izrekli obtožbe drug drugega za nastalo situacijo, obenem se niso mogli zediniti o ohranitvi premirja in odpoklica težke artilerije stran od fronte.

Na tleh se manjši spopadi odvijajo po celotni črti, saj naj bi bili uporniki blizu vzpostavitve novega kotla okrog mesta Debaltsevo. Mesto je pomembna strateška točka zaradi infrastrukturnega križa, ki poteka čez mesto, prav tako pa se nahaja na pol poti med Doneckom in Luhanskom.

Seveda so zahodni politični velemojstri razočarani nad situacijo in si želijo od Ruske federacije videti več pritiska na vzhodno-ukrajinske upornike. Morebiti k hotenju po ruski pomoči ne pripomorejo sveže izglasovane sankcije, niti napovedi Francije, ki bo v roku dveh mesecev v okviru NATA na Poljsko poslala kontingent tankov. Svoje zobovje kaže tudi NATO, ki bo v Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Bulgarijo in Romunijo poslal manjše organizacijske sile. Naloga slednjih je vzpostavitev infrastrukture za morebitno napotitev evropskih hitrih reakcijskih sil v regijo. Dotične sile za hiter odziv obstajajo zaenkrat le na papirju, vendar naj bi NATO blok v naslednjih dneh podal podrobnosti o sestavi več-tisoč glavega kontingenta.

Ruska federacija medtem nadaljuje testiranja evropske zračne obrambe. Medvedji bombniki Tupoljev-160, nadzvočna letala narejena za dostavo jedrske pojedine, so letela prek mednarodnega zračnega prostora nad angleškim kanalom. Polemika zgodbe je letenje z izklopljenimi identifikacijskimi oddajniki, zaradi česar jih kontrola letenja ni mogla videti.

Za konec še novice iz informacijske vojne. Na drugi strani zidu, torej v sferi ne-zahodnih medijev, kroži novica o izjavi ukrajinskega načelnika štaba Viktorja Muzhenka, ki naj bi priznal, da na ukrajinskih tleh NI medvedje invazije. Poudaril je sicer, da so na strani upornikov ruski civilisti in vojaki na dopustu, vendar operirajo brez uradnih oznak. S tem je nasprotoval trditvam predsednika Porošenka, ki je na srečanju bogatunov v Davosu zatrjeval, da na vzhodu Ukrajine razsaja pobesnela horda 9000-čih ruskih vojnikov.