BritOFF ceste na Mangart

BritOFF ceste na Mangart

Aktualno-politična novica
11. 2. 2020 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10. uri

Drugi torkov BritOFF je na frekvenci Radia Študent rezerviran za lokalne tematike in problematike. Zato je neizogibno, da se prvič v letošnjem letu v tem sklopu naposled le posvetimo temu, kar je v lokalnem okolju na Slovenskem najbolj tematsko in problematsko - govorimo seveda o cestah, mačehovski odnos do katerih, tako tistih, ki so in propadajo, kot tistih, ki jih ni, pa bi morale biti, hipoma mobilizira ljudske duše.

Podajamo se na Bovško, kjer so zaradi skalnega podora tik pod vrhom zadnji trije kilometri ceste na Mangartsko sedlo zaprti za promet. Ne gre za svežo novico, saj je narava na najvišje ležeči cesti v Sloveniji svoje opravila že novembra leta 2012, promet pa se izven zimskih razmer kljub zapori, ki jo označuje ne ravno nagovarjajoča signalizacija, postavljena deloma na, deloma ob cesto, na lastno odgovornost voznikov nadaljuje.

Prvotni načrt sanacije, ki bi vključeval gradnjo galerije, je direkcija za infrastrukturo, ki upravlja s cesto, kmalu po skalnem podoru opustila, ker je bilo iz geološkega poročila razvidno, da brežine na tak način ni mogoče zavarovati. Strokovnjaki so zato izdelali traso nadomestne ceste, ki bi zaobšla nevarni odsek, in sicer tako, da bi bila speljana na drugo stran kotline, mimo planinske koče. Tako načrtovan poseg v naravo zaščitenega Triglavskega narodnega parka je ob opozorilih Civilne iniciative za zaščito Mangartskega sedla pod drobnogled vzel Zavod za varstvo narave, ki je sedaj izdal negativno mnenje k izvedbi nadomestne ceste. Dolgo kalvarijo na kratko povzame župan občine Bovec Valter Mlekuž.

Izjava

Med “metulje, ptiče in kaj jaz vem kaj še” spada 481 vrst metuljev, med njimi več zavarovanih in ogroženih vrst, pa tudi ptica belka, ki gnezdi na Mangartskem sedlu in bi bila ob nenadomestljiv habitat, kažejo rezultati popisa življa in ornitološke študije. Prestavitev ali optimizacija trase nadomestne ceste tako po mnenju Zavoda za varstvo narave ni možna, kar bo vplivalo na prometni režim. Kako, komentira Branko Vidmar, predsednik razvojne zadruge Mangart, ki od leta 1995 pobira ekološko takso za uporabo ceste ter nudi informacije in izvaja nadzor.

Izjava

Kratkoročno bi se gorskim prometnim konicam izognili s postavitvijo zapornice in števca, ki bi že v dolini omejevala promet. Da bi vsem obiskovalcem vseeno omogočili dostop do vrha Mangarta, bi lahko po zgledu dneva umirjanja prometa na mangartski cesti, ki so ga poskusno izvedli 6. julija lani, ko dostop ni bil mogoč z osebnimi vozili, organizirali brezplačne prevoze z avtobusom. Kljub temu Vidmar opozarja, da izhodiščna točka, Log pod Mangartom, ni bila primerna, saj je predaleč od vrha, ljudi pa je bilo kar naenkrat preveč za omejeno število avtobusov. Kot pomemben faktor izpostavlja tudi v visokogorju hitro spreminjajoče se vremenske razmere, ki tiste brez prevoza pusti brez varnega zatočišča.

A što se mora, nije teško.” Dr. Jurij Kunaver, upokojeni profesor s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in strokovnjak za alpski svet iz Civilne iniciative za zaščito Mangartskega sedla, pravi, da umirjanje prometa ni enostaven proces, a so ga uspešno izvedli že marsikje drugod.

Izjava

Kunaver še poudarja, da bi do zaprtja mangartske ceste moralo priti v vsakem primeru, skale gor ali dol.

Izjava

Kjer je volja, tam je pot, pa tudi če ni ceste. Tako je občina Bovec zaradi snemanja videoreklam na mangartski cesti, ki je bila zaradi tega večkrat nenapovedano zaprta, lani sprejela odlok, ki regulira tovrstne dejavnosti in v zameno za koriščenje naravnih danosti določa plačilo takse. Tudi iz tovrstnih prispevkov bi, se nadejamo, lahko pripravila in udejanjila strategijo za trajnostni turistični razvoj kraja. Saj vemo, za kaj gre …

Izjava

Ob 8. uri

Znani so rezultati razdelitve mandatov na predčasnih parlamentarnih volitvah na Irskem. Največ, 38, jih je osvojila stranka Fianna Fail, enega manj, torej 37, je dobila Sinn Fein, s 35 mandati pa ji sledi stranka Fine Gael trenutnega premierja Lea Varadkarja; preostalih 50 sedežev v 160-članskem irskem parlamentu so si razdelile preostale stranke. Kot zmagovalka je iz predčasnih volitev izšla Sinn Fein, ki je dejansko prejela največ glasov volivcev in s tem prekinila dolgoletno prevlado Fianne Fail in Fine Gaela, ki izmenično vladata tako rekoč že od osamosvojitve. Obe omenjeni stranki sta zaradi ideoloških nesoglasij in sodelovanja z Irsko republikansko armado med severnoirskim konfliktom v času volilne kampanje izključili možnost sodelovanja s Sinn Feinom, predsednica katerega, Mary Lou McDonald, je pozvala k pogovorom in oblikovanju koalicijske vlade. Novoizvoljeni irski parlament bo prvič zasedal 20. februarja.

Protesti proti gradnji plinovoda na ozemlju kanadskega staroselskega ljudstva Wet’suwet’en se nadaljujejo. Medtem ko so aktivisti za pravice staroselskih ljudstev v Vancouvru in Ontariu v znak solidarnosti blokirali železniške tire in dostop do pristanišč - demonstracije pa potekajo tudi v drugih večjih mestih -, je policija izvedla racijo v enem izmed odročnih kampov omenjenega staroselskega ljudstva na severozahodu province Britanska Kolumbija. Gre za ozemlje, ki ga staroselsko ljudstvo Wet’suwet’en Kanadi ni predalo na pravno veljaven način, denimo s podpisom sporazuma, kljub temu pa želi korporacija TransCanada čezenj speljati tako imenovani plinovod GasLink med Kitimatom in Dawson Creekom v skupni dolžini 670 kilometrov. 4,6 milijarde evrov vrednemu projektu je zeleno luč prižgalo tudi vrhovno sodišče, ki je izdalo odredbo o dostopu do ozemlja, s čimer bi se gradbena dela, tudi ob nasprotovanju klanskih poglavarjev in policijskih racijah, kot je bila prej omenjena, lahko začela.

Pogajanja med vlado, ki opravlja le še tekoče posle, in sindikati javnega sektorja so prekinjena. V času, ko vlada nima polnih pooblastil, namreč ne more priti do vsebinskih premikov, ki bi imeli vpliv na proračun. Do napovedane prenove plačnega sistema v javnem sektorju, ki bi med drugim vključeval izplačevanje delovne uspešnosti - to izplačevanje sicer predvideva že obstoječi plačni sistem, vendar zaradi varčevalnih ukrepov ni zaživelo -, tako še ne bo prišlo. Po besedah ministra za javno upravo Rudija Medveda je predlog zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o sistemu plač v javnem sektorju skorajda dokončan in kot tak “lahko podlaga za neko drugo vladno garnituro, če bo želela stvari reševati na ta način”. Ob tem dodajmo le, da se je Slovenska demokratska stranka, ki trenutno vodi pogovore o sestavi morebitne nove vladne koalicije, v trenutnem sklicu državnega zbora zavzela za izločitev zdravstvenih delavcev in pripadnikov Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema, ki ga je sicer uvedla prav prva vlada Janeza Janše leta 2008.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.