Ob 10.05

Tokrat se v zgodovino vračamo le za nekaj let, saj ostajamo v aktualnem tisočletju. Na današnji dan leta 2006 je predsedstvo Čila kot prva ženska prevzela Michelle Bachelet. Na današnji dan leta 2010 je predsedstvo prevzel podjetnik in ekonomist Sebastian Piñera. Na današnji dan leta 2014 se je na stolček vrnila Bachelet, na današnji dan leta 2018 pa zopet Piñera.

Bachelet je kandidirala kot članica socialistične stranke in leta 2006 v drugem krogu volitev porazila Piñero. Kmalu po nastopu funkcije je uvedla minimalno pokojnino ne glede na doprinos prejemnikov v preteklosti in enako plačilo po spolu za enako delo. Začela je izvajati program socialnega varstva ranljivim otrokom pod šestim letom starosti in program literarne aktovke, po katerem je vlada okoli 400.000 revnim gospodinjstvom razdelila paket knjig, ki so vključevale enciklopedijo, slovar, poezijo ter knjige za otroke in odrasle. Sledil je program, po katerem je revnim otrokom z dobrimi ocenami podelila brezplačen računalnik. Sprejet je bil tudi Bacheletin zakon, s katerim je dovolila delitev kontracepcijskih tabletk za po spolnem odnosu tudi dekletom pod starostjo 14 let brez privoljenja staršev ter uvedla obvezno spolno vzgojo v srednjih šolah. Dalje je legalizirala istospolne družine. V njeni prvi vladi je bila polovica ministric žensk, v vladi njenega naslednika Piñere pa manj kot petina.

Leta 2006 je umrl nekdanji čilski diktator Augusto Pinochet. Bachelet ni dovolila državnega pogreba zanj, temveč kot vojaškemu generalu zgolj vojaškega. Prav tako ni razglasila dneva žalovanja. Kmalu zatem je odprla Muzej spomina v Santiagu o obdobju Pinochetove diktature, ki je z državnim udarom leta 1973 na oblast prišel s podporo Združenih držav Amerike in v katerem so oblasti aretirale in mučile tudi njo in njeno družino.

Kljub prvotni visoki priljubljenosti pa ji je ta nekoliko upadla, ko se je soočila s študentskimi protesti, ki so zahtevali višje financiranje šolskega sistema. Prav tako so ji nekateri očitali, da se ni dovolj hitro odzvala izbruh več potresov in cunamija.

Čilska ustava ne dovoljuje dveh zaporednih mandatov predsedniške funkcije, zato je Bachelet ponovno kandidirala in zmagala šele leta 2014. Glavna točka volilne kampanje je bila uvedba brezplačnega javnega visokega šolstva in prepoved profitno naravnanih privatnih univerz. A njenega predloga študenti niso podprli, ker so menili, da ni dovolj radikalen v onemogočanju zasebnega dobičkarstva, medtem ko ga mnogi niso podprli, ker so menili, da ga onemogoča. Kljub težavam in razveljavitvi zakona na ustavnem sodišču pa je uspela okoli 200.000 revnim mladim omogočiti državno financirano visokošolsko izobraževanje. Leta 2018 pa ji je uspelo zakonsko zagotoviti brezplačno javno visoko šolstvo za 60 odstotkov najrevnejših študentov in podvojiti državna sredstva javnim univerzam.

Na današnji dan je svoj prvi in drugi mandat začel tudi Sebastian Piñera iz vrst socialnih demokratov. Njegovo prvo inavguracijo so simbolično pospremili trije močni potresni sunki. Danes se njegovim politikam ne bomo posvečali, če pa ste zadnje čase spremljali medije, veste, da so sprožile množične proteste proti njegovim neoliberalnim reformam. 

Ob 8.05

Mirovni sporazum med afganistanskimi talibani in Združenim državami Amerike je prejel blagoslov Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Slednji je namreč soglasno potrdil resolucijo v podporo sporazumu. Članic varnostnega sveta ob podpori sporazuma ni motilo dejstvo, da ta vsebuje dva tajna člena, katerih vsebina ni znana. Nanašala naj bi se na boj proti terorizmu. Resolucija služi tudi kot spodbuda afganistanski vladi, naj nadaljuje s pogajanji o miru znotraj države.

Vlada v Hondurasu je, da bi zajezila širjenje koronavirusa, začasno zavrnila deportacijske polete iz Mehike. Letališče v Hondurasu namreč nima namenskega prostora za namestitev in karanteno ljudi, ki bi se v državo vrnili okuženi. V Honduras je bilo iz Mehike letos deportiranih skoraj 9000 ljudi, približno četrtina z letali, ostali pa so bili deportirani z avtobusnim prevozom. Slednja deportacijska metoda bo ostala v veljavi.

Združeni arabski emirati in Egipt bodo pomagali pri vzpostavitvi posebne pomorske vojaške enote v Libiji. Njena naloga je nevtralizacija turških interesov na libijski obali. Posebna enota naj bi predvsem poskušala prekiniti dobavo orožja in streliva mednarodno priznani vladi v Tripoliju, ki ga po Sredozemskem morju pošilja Turčija.