Ob 10.05

Na današnji dan leta 1927 se je odvil columbinski masaker v mestu Serene v Koloradu. Zvezna policija se je spopadla s stavkajočimi rudarji in nanje po poročanju prič streljala s strojnicami. Stavka je takrat trajala že pet tednov, rudarji pa so že dva tedna zapored organizirali protestne shode. Columbinski rudarji so se namreč pridružili splošni stavki, ki jo je sklical revolucionarni sindikat Industrial Workers of the World oziroma IWW, da bi protestiral proti usmrtitvi anarhistov Nicole Sacca in Bartolomea Vanzettija. Na začetku novembra je tako stavkalo 113 rudnikov. Kljub temu da je bila agitacija med delavci prepovedana in so oblasti zaprle številne aktiviste, jih je 12 še obratovalo.

Rudarji so se stavki priključili predvsem zaradi slabih delovnih pogojev. Sami so si namreč morali kupiti orodje in dinamit za podporno delo v rudnikih, kot je krepitev sten in stropov, niso bili plačani, uprava jih je pogosto ogoljufala pri tehtanju deleža izkopanega premoga. Nemalokrat so bili plačani s čeki, ki so jih lahko unovčili le v trgovini v lasti družbe, zadnja leta pa so jim večkrat še znižali mizerno plačo. Prav tako ni bilo poskrbljeno za varnost, saj so se nesreče pri delu vrstile skoraj dnevno.

Na današnji dan pred enaindevetdesetimi je torej okoli 500 rudarjev z družinami zopet zakorakalo proti mestu Serene, da bi se udeležili protestnega shoda. A pred mestnimi vrati jih je čakala truma do zob oboroženih policistov v civilu. “Kdo so vaši vodje,” so jim zaklicali policisti. Odgovor se je glasil: “Vsi smo vodje!” Mestni šerif je nato zaklical: “Če želite vstopiti, le pridite! Mi pa vas bomo odnesli ven!” Rudarji so vztrajali, da imajo pravico do vstopa v mesto, saj so tam javna pošta in šole njihovih otrok. Začelo se je prerivanje, ki je preraslo v pretep. Policija je v rudarje začela metati solzivec, ko pa so rudarji kljub temu vdrli skozi mestna vrata, se je policija umaknila pred vodni top in začela streljati v protestnike. Rudarji in priče so kasneje trdili, da so nanje sprožili tudi strojnice, kar je policija zanikala.

Po masakru je columbinski rudnik pod vodstvom liberalne Rockefellerjeve hčerke Josephine Roche izjavil, da so stavko sprožili nevzdržni pogoji v rudniku, in rudarjem dovolil organiziranje v katerekoli sindikate razen v IWW. Splošna stavka je bila ena zadnjih velikih akcij tega sindikata.

Za boljši uvid v takratne razmere rudarjev in vlogo žensk v stavkah priporočamo ogled filma Sol zemlje iz leta 1954.

Ob 8.05

Medij The Guardian je objavil raziskavo, v kateri opisuje razmere v 26 migrantskih taboriščih v Libiji, ki jih financira Evropska unija, da bi migrante zadrževala stran od svojih meja. O številu migrantov v teh taboriščih ni uradnih podatkov, pri Guardianu pa ocenjujejo, da je zgolj otrok v njih več sto ali celo dobrih tisoč. Otroci, s katerimi so govorili Guardianovi novinarji, poročajo, da pogosto stradajo in da jih čuvaji pretepajo. Pretepejo jih na primer, če jih zalotijo, da govorijo s predstavniki medijev. Prav tako jim je prepovedano posedovati telefone. Razmere migrantov so se v zadnjem času še poslabšale, saj niso dobili dodatnih oblačil, ko se je vreme ohladilo.

Nič bolje se ne godi savdskim aktivistom, ki so se letos znašli za zapahi zapora Dhahban. Amnesty International poroča, da so bili podvrženi pogostemu mučenju z elektrošoki in bičanju. Vsaj eno izmed zaprtih aktivistk so zasliševalci, zakrinkani v maske, spolno nadlegovali. Mnogi med njimi so zaprti brez obsodbe ali možnosti sodnega varstva.

V turškem zaporu je že od novembra 2016 kurdski politik in vodja prokurdske Ljudske demokratske stranke HDP, Selahatin Demirtas, a je Evropsko sodišče za človekove pravice sodišče v Ankari pozvalo, naj ga izpustijo. Evropsko sodišče namreč ugotavlja, da dolžina zaporne kazni ni sorazmerna z zločinom, za katerega je obdolžen. Prav tako naj bi njegova aretacija pred obsodbo kršila pravico govora, saj ni mogel sodelovati pri delovanju parlamenta, v katerega je bil izvoljen kot poslanec.