Ob približno tretjinski udeležbi na katalonskem neuradnem posvetovalnem referendumu o neodvisnosti se je kar štiri petine Kataloncev simbolično odločilo za samostojno državo. Referendum, ki ga je izvedlo 40.000 prostovoljcev, je sicer na pobudo španske vlade za neustavnega razglasilo ustavno sodıšče, vendar pa to Kataloncev ni ustavilo. Ustavilo pa ni niti politikov iz v Španiji vladajoče Ljudske stranke, ki so najbolj goreče nasprotovali odcepitvi in referendumu. Glasovanje so tako že razglasili za nedemokratično in neuporabno.

Med vikendom so se v Mehiki nadaljevali in stopnjevali protesti proti skorumpirani policiji in državnem aparatu. Pod geslom ‘utrujeni smo’, ki so si ga sposodili od policijskega načelnika, ki je v soboto s temi besedami končal novinarsko konferenco o izginulih študentih, se je na tisoče Mehičanov zgrnilo na ulice mest. Najbolj vroče je bilo v prestolnici Mexico City, kjer so protestniki napadli vladno palačo in zažgali vrata, ter v mestu Chilpancingo. Gre za prestolnico zvezne države Guerrero, kjer se je tudi zgodil zverinski umor 43 študentov, ki je bil zaradi vpletenosti policije ın župana povod za proteste.

Iz Iraka prihajajo novice, da je ameriški zračni napad v okolici Mosula botroval poškodbi vodje Islamske države, ubit pa naj bi bil tudi njegov namestnik. Ameriška vojska sicer informacij o poškodbah Abu Bakra al-Baghdadija ne more potrditi, se je pa na Twitterju oglasil tiskovni predstavnik skrajnežev in kalifu zaželel hitro okrevanje.

Novo odkrit zapisnik sestanka iz leta 2008 je še en dokaz, da so bili uslužbenci londonske policije, znane tudi pod imenom Scotland Yard, vpleteni v ohranjanje sistema črnih list delavcev, ki so bili člani sindikatov. Sezname so uporabljala gradbena podjetja, katerim so služili pri odločitvah o zaposlovanju oziroma predvsem nezaposlovanju ljudi, ki so imeli zgodovino zločinov, kot je na primer opozarjanje na varnostne ukrepe pri delu.

1005

Londonska policija, znana tudi pod imenom Scotland Yard, je ponovno vpletena v škandal. Gre za nove dokaze v zgodbi, ki se vleče že leta, njeni začetki pa segajo vsaj v leto 2008. Že od takrat je iz zapisnikov, ki so prišli v javnost, znano, da se je detektivski inšpektor iz antiekstremistične enote udeleževal sestankov z organizacijo, ki se ukvarja z oblikovanjem črnih list. Na teh so bila v tem primeru imena delavcev v gradbeništvu, ki so bili člani sindikatov, zabeleženih pa je bilo več kot 3.000 takih posameznikov. Preiskovalna komisija je iz intervjujev v času preiskave ugotovila, da sta vsaj dva izmed delavcev, ki sta se znašla na seznamu, zaradi absolutnih omejitev pri možnosti zaposlitve storila samomor.

Z organizacijo Consulting Association, ki je do leta 2009, ko se je znašla v preiskavi, imela v lasti te sezname, je torej na policijski strani sodelovala enota, katere osnovni namen je odkrivanje in preprečevanje ekstremizma, pod kar očitno sodi tudi članstvo v sindikatu. Organizacija je sezname delavcev v sindikatih in tistih, ki so opozarjali na kršitve zdravstvenih in varnostnih pravil, izdelovala več desetletij, s strani policije pa potrditve sodelovanja zaenkrat še ni. Zapisnik sestanka je kljub temu precej jasen in kaže, da se je takratni glavni detektivski inšpektor Gordon Mills udeležil sestanka, na katerem so bili predstavniki večjih gradbenih podjetij prisotni zato, da bi se povezali z industrijo. Kaj točno to pomeni, si ni težko predstavljati, policija in šefi gradbenih podjetij so se odločili za sodelovanje in izmenjavo informacij o domačih ekstremistih. Medtem ko so policisti delili svoje informacije o delovanju osumljenih delavcev, denimo o njihovi prisotnosti na antifašističnih demonstracijah, so iz gradbenih podjetij na pladnju dobili imena, oblikovani seznami pa so bili uporabljeni ob prijavah na delo. Tako so bili takoj izločeni vsi, ki so zaradi svojih dejavnosti na področju sindikalizma ali varstva pri delu bili označeni za prepreko pri kovanju profitov in zaključku del v določenih rokih.

Aktivisti, ki že leta delujejo v okviru kampanje opozarjanja na črne liste in njihove posledice, med njimi delavci, ki so se s tem soočili tudi sami, pravijo, da policija prikriva resnico in bo naredila vse, da ta v celoti ne pride na dan. Problematično je namreč že samo to, na kakšen način so policisti prišli do informacij, ki so jih kasneje delili z gradbenimi podjetji. Britanska policija ima sicer zgodovino infiltriranja v aktivistične skupine pod krinko, nazadnje je bil javnosti razkrit primer skupine policistov, ki so znotraj aktivističnih skupin živeli več let, pri čemer so šli tako daleč, da so pod to identiteto imeli spolne partnerje znotraj omenjenih skupnosti, ti pa seveda niso mogli spoznati njihove prave identitete.

Prvi del preiskave primera sodelovanja policije pri črnih seznamih gradbeništva leta 2009 je razkril, da je bil glavni akter na strani Consulting Association Ian Kerr. Posledica odkritja je bilo sicer le 5.000 funtov kazni in zaprtje organizacije, medtem ko je dokazovanje posameznih kršitev in pridobivanje odškodnine izjemno težko. Osem gradbenih podjetij je sicer julija letos javno predstavilo odškodninsko shemo, ki naj bi omogočila izplačilo odškodnin njihovim bivšim delavcem, diskriminiranim zaradi tega, ker so bili na črni listi. Shema je bila s strani sindikatov takoj označena za le še eno piarovsko potezo, saj naj bi bile ponujene odškodnine izjemno nizke, še posebej ob upoštevanju let brezposelnosti, s katerimi so se morali spopasti delavci, in milijardnih zaslužkov teh podjetij.