Ob 7.00

Ameriška Food and drug adiministration je izdala odlog, v katerem od proizvajalcev elektronskih cigaret oz. nikotinskih uparjevalnikov zahteva izpolnjevanje vrste birokratskih zahtevkov, preden bi lahko produkt označili kot varen. Omenjen ukrep bi lahko krepko prizadel predvsem manjša podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo in prodajo omenjenih tobačnih nadomestkov. Tako se že pojavljajo očitki, da je ukrep bil zlobiran s strani velikih tobačnih konglomeratov, ki v trendu elektronskih cigaret vidijo novo tržno nišo.

V Južni Afriki bizaren sodni proces proti paraolimpijskemu atletu Oscarju Pistoriusu dobiva nove dimenzije. Omenjen atlet je obtožen umora svoje partnerice Reeve Stankamp. V zaključni fazi sojenja se je Pistoriusov odvetnik odločil za nekoliko nekonvencionalno obrambo svojega klienta. Kot razlog za neprestajanje kazni v zaporu navedel nevarnost posilstva. Pistoriusova invalidnost naj bi onemogočala učinkovito obrambo pred ostalimi svežega mesa željnimi zaporniki, kar naj bi bil zadosten razlog za alternativno prestajanje kazni. Zaradi tega se je v Južni afriki že vnela burna pravniška polemika, zveni morda znano?

Ameriška investicijska banka Citigroup je izdala poslovno poročilo v katerem se je pohvalila s 13 odstotno rastjo dohodkov. Vendar bankirji niso najbolj zadovoljni z omenjeno poslovno rastjo. Citigroup je namreč doživel precejšenj izpad sredstev zaradi notranje bančne prevare v Mehiki. Omenjena ameriška investicijska banka se je namreč zapletla v podkupovalno afero. Njena tamkajšnja izpostava Benemax je namreč podpisala in uničila za več kot 400 milijonov dolarjev pogodb med tamkajšnjimi naftnimi družbami in mehiškimi političnimi veljaki. Zaradi omenjene afere so v Mehiki že izvedli več aretacij vodilnih mehiških managerjev Citigroupa.

Jutranji britof zaključujemo z novico o nameri irske po ukinitvi svoje kontroverzne »double Irish tax« obdavčitve za multinacionalne korporacije. Irska je do sedaj bila znana po svojih do omenjenih korporacij zelo prijaznih davčnih politik, ki so podjetjem brez ovir omogočala prenos svojih dobičkov v davčne oaza. Vse naj bi se v kratkem spremenilo, saj Irska namerava ukiniti omenjen davek. Obdavčitev zaenkrat predstavlja preveliko notranjepolitično tveganje, zato so sprejetje kontroverznega ukrepa preložili na leto 2020. Sočasno Irska vpeljuje prvi proračun po letu 2007, ki ni usmerjen izključno v varčevanje pri javni porabi. Več o irski, multinacionalkah in davčni politiki ob osmi uri.

Ob 8.00

Irska je oznanila ukinitev svoje dolgoletne davčne politike »Double Irish tax« do korporacij. Naj vas ime ne zavede, ne gre za ukinitev dvojne obdavčitve dobičkonosnih mednarodnih korporacij. Prej obratno, omenjena kontroverzna davčna politika je omogočala tujim podjetjem neoviran in popolnoma legalen prenos svojih dobičkov v tretje države. Seveda pri tem ni potrebno podrobnejše izpostavljati, da so tuja podjetja v večini primerov sestavljale nekatere največje multinacionalke, tretje države pa davčne oaze.

Irska svojo do privatnih podjetij in vlagateljev prijazno politiko vodi že od leta 1995. Takrat se je po vrsti reform, ki so upoštevale neoklasične ekonomske smernice, začelo tako imenovano obdobje Keltskega tigra. Irska je med tem obdobjem resda leto za letom dosegala zavidljive odstotke gospodarske rasti, vendar je na nevzdržnost le-te pokazala finančna kriza leta 2008. Irska se je takrat iz evropskega zastavonoše čez noč spremenila v evropskega bolnika.

Štiri leta po izbruhu finančne krize je Irska dobila svoj prvi tako imenovani anti-varčevalni proračun. Njen finančni minister Michael Noonan je oznanil, da je to prvi nevarčevalni irski proračun po letu 2007. Sočasno so na irskem ministrstvu za javno upravo oznanili, da pričakujejo povišanje sredstev svojega proračuna. Le-to bo najverjetneje oklestenemu javnemu sektorju, ki ga je striči pomagala tudi zloglasna evropska trojka, prišlo zelo prav. Prav tako si povišanje sredstev pri novem proračunu lahko nadejajo socialno najbolj ogroženi, saj je za njihovo socialno pomoč predvideno 25 odstotkov več sredstev.

Vendar Noonan navkljub svojemu navidezno nekonvencionalnemu pristopu še vedno vztraja pri davčno prijazni Irski. Tako denimo ne namerava spremeniti zakona o obdavčitvah največjih podjetij, ki že od poznih devetdesetih naprej znaša 12.5 odstotka. Njegova namera po ukinitvi prej omenjene »double Irish tax« obdavčitve pa bo zaradi močnega nasprotovanja mednarodnih korporacij prestavljena v leto 2020. Multinacionalke so namreč zagrozile z umikom več kot 600.000 delovnih mest v primeru izpeljave omenjene poteze.

Irska in njen finančni minister Noonan se soočata z bojem s hudim sovragom. Velike multinacionalke lahko namreč ob morebitnem umiku svojih izpostav državo pahnejo v vnovično ekonomsko krizo. Vsekakor pa bo, v kolikor Irska želi nadaljevati z anti-varčevalno politiko, potrebno nasloviti absurdno nizke enomestne davčne zneske, ki jih morajo tuje multinacionalke plačevati.