Ministrica za kmetijstvo, Aleksandra Pivec, je na včerajšnjem DeSUS-ovem kongresu prejela 143 glasov delegatov in s tem postala nova predsednica stranke. Za dosedanjega voditelja Karla Erjavca, ki je stranko vodil petnajst let, je glasovalo 80 odposlancev. Ta je že napovedal svoj odstop z mesta ministra za obrambo. Ne ve še sicer, kdaj ga bo dejansko izvršil, a obljublja, da kmalu. Dodal je tudi, da namerava ostati član DeSUS-a in da nima želje po ustanovitvi lastne stranke. To bi naj hkrati bila tudi zadnja politična izjava za medije, saj se umika tako iz političnega kot tudi javnega življenja. Pivec se, v kolikor se Erjavčev odstop zares zgodi, zavzema za DeSUS-ov prevzem ministrstev, ki so bolj skladna z njihovim programom in cilji – to bi bilo recimo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V prihodnosti naj bi se po njenih besedah več posvečali vprašanju socialne izključenosti starejših ter revščine.

Danes se v Berlinu pričenjajo pogajanja o trajnem premirju v Libiji, med Vlado narodne enotnosti, ki jo vodi Fajez al-Saradž, in pa vlado v Tobruku, katere najvidnejši predstavnik je poveljnik Libijske narodne armade, Khalifa Haftar. Pridružile se bodo države Evropske unije, vseh pet stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov, povabljene pa so bile tudi Turčija, Združeni arabski emirati, Rusija, Republika Kongo in predstavniki Afriške zveze ter Arabske lige. Iz nabora povabljenih je izpadla Grčija, katere predsednik vlade, Kiriakos Mitsotakis, je odločitev kritiziral in hkrati izrazil namero, da bi v Libiji grški vojaki izvajali nadzor nad spoštovanjem premirja ter prepovedjo trgovanja z orožjem. V Berlinu bodo poleg premirja poskusili doseči tudi soglasje vseh tujih držav o spoštovanju embarga. Preden so se pogajanja sploh začela, so podporniki Haftarja blokirali izvoz nafte, ki za Libijo predstavlja glavni vir prihodka. V kolikor se blokada nadaljuje, se bo izvoz nafte popolnoma prenehal v naslednjih petih dnevih. Libijska nacionalna naftna korporacija je razglasila krizno stanje. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan svari Evropo pred novimi terorističnimi grožnjami, če bodo pogovori neuspešni in vlada v Tripoliju pade.

Dokaz, da je sobivanje še tako različnih ljudi mogoče, sta včerajšnja shoda v Gorici. Eden je pripadal fašistični skupini Xª Mas, ki se je po kapitulaciji fašistične Italije leta 1943 borila proti partizanom. Navzočih je bilo približno petdeset ljudi, ki so se spominjali padlih v bitki v Trnovskem gozdu leta 1945 ter komemorirali tiste občinske uslužbence, ki so jih po koncu vojne prepeljali v Jugoslavijo. Hkrati je po mestnih ulicah stekel proti-fašističen shod, ki ga je organiziralo Vsedržavno združenje partizanov Italije, pod geslom: »Nikoli več fašizma«. Tenzije v lokalnem prostoru so povečane še posebej, ker je goriški sodnik odločil, da petje himne Xª Mas ni kaznivo dejanje ter da je rimski pozdrav z iztegnjeno roko – nekaterim bolj znan kot nacistični, le folklorna gesta.

BritOFF je pripravila vajenka Lucija.