BritOFF enakih pogojev

BritOFF enakih pogojev

Aktualno-politična novica
roske
27. 4. 2020 - 10.05
 / BritOFF

10.05

V tokratnem migrantskem BritOFFu obravnavamo dva primera pravnih postopanj bližnjih evropskih držav. Začenjamo pri Madžarski, ki po uradnem mnenju generalnega pravobranilca Sodišča Evropske unije Priita Pikamäeja nezakonito pridržuje prosilce za azil. Pikamäe je mnenje podal pred odločitvijo sodišča v primeru tožbe zoper madžarsko državo, ki jo je vložila skupina dveh iranskih in dveh afganistanskih prosilcev za azil. Ti so srbsko-madžarsko mejo prečkali konec leta 2018 oziroma v začetku leta 2019, vse od svojega prihoda pa so zaprti v tako imenovanem “tranzitnem centru” Röszke na meji s Srbijo. Na Madžarskem so vložili prošnje za azil, a so jih oblasti označile za neveljavne zaradi tega, ker so potovali skozi “varno tranzitno državo”, Srbijo. Vendar po evropskem pravu to preprosto ne more biti razlog za zavrnitev prošnje, pravi Pikamäe.

Po zavrnjeni prošnji je Madžarska štiri migrante želela vrniti v Srbijo, a jih ta ni sprejela, navajajoč razlog, da so na Madžarsko vstopili legalno. Po mnenju Pikamäeja bi zatem morala Madžarska njihove prošnje za azil ponovno obravnavati, a tega ni storila in je tako spet kršila evropsko zakonodajo. Ker pa bi samovoljna zapustitev “tranzitnega” centra, obdanega z žico in razdeljenega na majhne, močno nadzorovane oddelke, pomenila avtomatično razveljavitev njihovih prošenj za azil, so več kot leto dni migrantje tudi ilegalno pridržani, izhaja iz mnenja pravobranilca. Mnenje sicer za Sodišče Evropske unije ni zavezujoče, predstavlja pa pomembno izhodišče presoje.

Administrativno sodišče v nemškem Leipzigu pa je že odobrilo zahtevo po sodnem varstvu prosilcu za azil zaradi neustreznih pogojev za zaščito pred novim koronavirusom v njegovem azilnem domu. Sodišče je razsodilo, da morajo tudi nastanjeni v azilnih centrih biti zmožni upoštevati odlok o zaščiti pred virusom. Eden nastanjenih v azilnem domu približno 13 kilometrov zahodno od Leipziga je sodišče prepričal z več kot očitnim dejstvom, da v domu, v katerem si kuhinjo in sanitarne prostore deli s 50 ljudmi, ne more vzpostaviti predpisane razdalje metra in pol od drugih ljudi. Ker je preprečitev širjenja koronavirusa imperativ, iz tega izhaja, kot je odločilo sodišče, da prosilec za azil začasno ni primoran živeti v azilnem domu in ga lahko zapusti. Nevladna organizacija Saški svet za begunce sodbo razlaga tako, da mora zvezna država Saška nemudoma razpustiti množične nastanitve prosilcev za azil v svoji lasti, v katerih je okrog 2000 ljudi. Izvršna oblast pa sodbo še preučuje.

 

8.05

V Saudovi Arabiji je po novem prepovedana smrtna kazen za mladoletnike. Namesto tega naj bi mladoletniki kazen za obdobje do največ 10 let odslužili v centrih za pridržanje mladoletnikov. Lani je po podatkih nevladne organizacije Amnesty International bila usmrčena vsaj ena oseba, obsojena za zločin kot mladoletna. Puščavska monarhija tako, če gre verjeti, da bo smrtna kazen zares odpravljena, nadaljuje s pranjem svojega ugleda pred očmi tuje javnosti. Le dan pred prepovedjo smrtne kazni so namreč že odpravili kazensko bičanje, namesto njega naj bi uvedli plačilo odškodnine in zapor.

Kosovski premier Albin Kurti, ki opravlja tekoče posle, je odpustil svojega svetovalca Shkelzena Gashija, potem ko je ta govoril o zločinih Osvobodilne vojske Kosova. Po Kurtijevih besedah sicer razlog za odpustitev ni sama kritika vojske in njenih dejanj med bojem za ločitev Kosova od Srbije, ampak to, da so Gashijeve izjave odvračale pozornost od sicer dobrega dela vlade. Gashi je nedavno javno ponovil golo dejstvo, da so posamezniki Osvobodilne vojske Kosova, tudi tisti visoko v hierarhiji, zagrešili vojne zločine. V opoziciji, na primer v Demokratski stranki Kosova, so izjavo izkoristili za verbalni napad na gibanje Samoopredelitev, iz katerega prihaja Kurti. To naj bi nasprotovalo “boju za svobodo”. Strankarske ideološke fronte so po hitrem razpadu Kurtijeve vlade očitno spet popolnoma odprte. Kurti je sicer slavil prav na predčasnih volitvah, ki so potekale po lanskem odstopu premierja Ramusha Haradinaja, ko je bil ta poklican na zagovor v Haag na posebno sodišče, ki preiskuje zločine albanskih sil med vojno na Kosovu in po njej. 

Da bi pomagala gospodarstvu, japonska centralna banka umika omejitve odkupa državnih obveznic. To preprosto pomeni, da lahko vlada izda neomejeno količino državnih obveznic, ki jih bo odkupila centralna banka. Do sedaj je centralna banka lahko odkupovala za največ 685 milijard evrov državnih obveznic na leto. Prav tako centralna banka povečuje odkupe korporativnih obveznic, da bi podjetja lažje prišla do sredstev za spopad s pandemijo. To je že tretjič letos, da japonska centralna banka uvaja nove stimulativne ukrepe. Po oceni Mednarodnega denarnega sklada naj bi se japonsko gospodarstvo letos skrčilo za več kot pet odstotkov glede na prejšnje leto, kar je največ od leta 2009.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness