Ob 8:05

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je sprožil preiskavo v delovanje mobilnega operaterja Movistar, saj naj bi ta domnevno svojim naročnikom poslal sporočila s pozivom na proti-vladne proteste. Maduro meni, da naj bi v ta namen opozicija podjetju plačala vsoto, ki jo ocenjuje na 100 milijonov dolarjev. Množični protesti v podporo in proti Maduru so potekali v sredo, sicer pa trajajo že od začetka aprila.

V Združenih državah Amerike je okoljevarstvena skupina Center za biološko diverziteto vložila tožbo na zvezno sodišče proti predsedniku Donaldu Trumpu. V Centru namreč menijo, da je ravnal protiustavno, ko je ukinil zakonodajo, ki je v omejevala lov v Aljaski. Zakonodaja je iz načrta za nadzor aljaških plenilcev izključevala ubijanje volkov in medvedov.

Rusko višje sodišče je izdalo razsodbo, da so Jehove priče ekstremistična organizacija in se morajo zato razpustiti, svoje premoženje pa predati državi. Razsodba prihaja po vložitvi prošnje ministrstva za pravosodje, naj zapre sedež Jehovcev za Rusijo. Več publikacij, ki so jih izdale Jehove priče, so ruske oblasti v preteklosti že prepovedale kot ekstremistično literaturo. V tej državi imajo Jehove priče sicer 175.000 privržencev.

V malijskih mestih Timbuktu in Menaka so se uspele vzpostaviti začasne lokalne oblasti. To bi se moralo zgoditi že v začetku marca, vendar so oborožene frakcije tuareških separatistov to preprečile. Brezvladje v Maliju je sicer trajalo od leta 2012, ko je v spopadu med Tuaregi in islamističnimi uporniki posredovala francoska vojska. Leta 2015 je bil nato podpisan mirovni sporazum, ki je predvideval vzpostavitev oblasti. Vendar se to zaradi nestrinjanja med različnimi oboroženimi frakcijami ni zgodilo do začetka marca letos, ko se je brezvladje končalo v večini regij.  

Ob 10:05

Če prebiramo spletno stran novic Evropskega parlamenta, izvemo, da je “barvanje jajc ena v Evropi najbolj cenjenih velikonočnih tradicij”. A če lahko povprečni Evropejci uživajo v dobrih pirhih, gre za to hvala in čast evropskim poslancem. Njim se imamo namreč zahvaliti, da je uporaba baterijskih kletk za kokoši in kletk, manjših od 750 kvadratnih centimetrov, v Evropski uniji prepovedana. Poleg tega mora imeti vsako jajce posebno kodo, ki kupce obvešča, kako je bilo pridelano. Kot zanimivost: v Evropski uniji kokoške letno pridelajo 7 milijon ton jajc, največ v Franciji, Nemčiji in Italiji. Povprečni Evropejec pa jih poje okrog 200 na leto.

Od bolj tradicionalne k nekoliko modernejši ‘Evropski vrednoti’. Kot kažejo podatki ankete Eurobarometra za leto 2016, bi se namreč pod to oznako že lahko uvrstilo cenjenje zasebnosti. 9 od 10 Evropejcev se namreč zdi zagotovitev zaupnosti emailov pomembna, 8 od 10 pa jih meni, da je pomembno, da se orodja za spremljanje njihove spletne aktivnosti uporablja zgolj z njihovim privoljenjem. Evropski poslanci ne zaostajajo niti na tem področju. Odbor za državljanske svoboščine je obravnaval januarja izdani predlog Evropske komisije o novi zakonodaji, ki bi ščitila zasebnost uporabnikov spleta. Ta bi predvidela apliciranje standardov zasebnosti v elektronskih komunikacijah tudi na novejše ponudnike komunikacijskih storitev kot so WhatsApp, Facebook Massanger, Skype in Gmail. Po predlogu bi uporabniki lažje zavračali in sprejemali tako imenovane piškotke, brez vsakokratnega klikanja na obvestilo o njihovi uporabi. Povečana bi bila tudi zaščita pred nezaželenimi vsebinami, po domače spamom. Estonska poslanka Marju Lauristin, ki je zadolžena za spisanje poročila o obravnavani tematiki, je predlog Komisije pozdravila, vendar meni, da je potrebno več postoriti za varnost zasebnosti evropskega naraščaja, ki se ne zaveda brezen spleta. Njeno poročilo bo predvidoma objavljeno junija letos, oktobra pa naj bi o njem glasoval parlament. Nova pravila bi, če bi bila izglasovana, stopila v veljavo maja prihodnje leto, ko začnejo veljati tudi nova evropska pravila za zaščito splošnih informacij.

Največ prahu pa je ta teden  parlamentu pa tudi širše dvignil sklic predčasnih volitev v Veliki Britaniji. Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani se je brž napotil v London, kjer se je sestal z britansko premierko Thereso May, da bi se dogovorila o usodi obstoječih pravic državljanov Evropske unije v Veliki Britaniji in Britancev v Evropski uniji. Pravice, o katerih je govora, vključujejo pravico do bivanja, dela in poslovanja v katerikoli državi Evropske unije ter pravico pridružitve družinskih članov. Vendar v zvezi s tem Theresa May ni podala nobenih zagotovil, nasprotno, zavzema se za ukinitev evropskih pravil svobode gibanja znotraj EU, čeprav je po besedah Tajanija dogovor o pravicah državljanov prioriteta Evrospkega parlamenta. Ta bo sicer v pogajanjih v zvezi z Brexitom igral zgolj periferno vlogo, vendar bo imel pravico veta na končni dogovor, ki naj bi bil predvidoma zaključen v začetku leta 2019.

Ni pa bil na poti zgolj predsednik Evropskega parlamenta, temveč tudi precej poslancev. Mineva namreč tako imenovani zeleni teden parlamentarnega urnika, kar pomeni, da so poslanci večinoma delali izven parlamenta. Bodisi v svojih volilnih okrajih bodisi kot člani delegacij v tujini. Poslanci v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve se ta teden mudijo v Washingtonu D. C., kjer preučujejo vpliv robotike, digitalizacije in umetne inteligence na zaposlovanje in socialno varnost. Poslanci iz Pododbora za varnost in obrambo se bodo v Kongu srečali s tamkajšnjimi predstavniki misije Združenih narodov, kjer bo govora o varnostni situaciji v Vzhodnem Kongu. Delegacija poslancev bo obiskala Maroko, kjer bo s tamkajšnjimi poslanci diskutirala o migracijah, varnosti, evropski sosedski politiki in boju proti radikalizaciji. Vprašanje sicer ostaja, kaj je mišljeno z ‘radikalizacijo’ in na koga se nanaša ‘varnost’. Lahko pa smo prepričani, da to niso ljudstvo Sahravi iz Zahodne Sahare, ki je pod okupacijo Maroka že od leta 1975 in nad katere prebivalci Maroko izvaja številne kršitve človekovih pravic. Lahko pa bi se ‘radikalizaicja’ nanašala na njihovo politično zastopstvo, Fronto Polisario, vsaj glede na zamero, ki jo do nje gojijo nekatere Evropske države po odločitvi Sodišča Evropske unije, da trgovinski sporazum med Marokom in EU ne sme veljati za območje Zahodne Sahare. Več o tem si lahko poslušate v Offsajdu Veliki interesi velikih rib. Še ena delegacija, tokrat poslancev pododbora za človekove pravice, bo obiskala Bolivijo, kjer bo po pogovorih s tamkajšnjimi vlado, poslanci in predstavniki civilne družbe ocenila stanje človekovih pravic. Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve pa bo v Rimu in Siciliji ocenjeval pomen prihoda velikega števila migrantov.

Morda vam iz novic v naših petkovih britoffih še ni popolnoma jasno, kako deluje Evropski parlament. Na Radiu Študent se je začelo desetdnevno obdobje, ko imate možnost postaviti kakršno koli vprašanje v zvezi z delovanjem Evropskega parlamenta. Vprašanja lahko postavite na spletni strani radiostudent.si/deep/. Odgovarjala vam bo Manja Toplak, predstavnica za medije iz Informacijske pisarne Evropskega parlamenta.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje, in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.