Pozdravljeni v drugem torkovem Britoffu. Ta bo v novi sezoni tehno britoff, ki ste ga bili v prejšnji sezoni vajeni ob četrtkih. Posvečen je novicam iz sveta tehnologije ter njeni regulaciji, ekonomskim implikacijam in vplivu na družbo.

Današnja tema je neizogibna zaradi včerajšnjega izpada Facebooka in drugih aplikacij v njegovi lasti: Instagrama, WhatsAppa in platforme za virtualno resničnost OculusVR. Mrk se je začel okoli sedmih in trajal približno šest ur. Izpada pa niso doživele zgolj Facebookove storitve za uporabnike, temveč tudi Facebookovi interni sistemi – od komunikacij, ki jih uslužbenci uporabljajo pri delu, službenih mailov in skupnih dokumentov do identifikacijskih kartic za dostop do varovanih prostorov. Vse to je seveda še otežilo reševanje težav, še posebej zato, ker Facebook svojim zaposlenim prepoveduje in blokira dostop do zasebnih e-poštnih računov in podobnih komunikacij.

Ponudnik storitev internetne infrastrukture Cloudflare je na svojem blogu objavil analizo dogodka na podlagi spremljanja internetnega prometa. V analizi, ki se sklada s predvidevanji drugih opazovalcev delovanja internetne infrastrukture, menijo, da je bil za izpad najverjetneje kriv usmerjevalni protokol BGP. Gre za sistem, ki povezuje različne mreže po internetu in pakete podatkov usmerja po najbolj ustrezni poti. Na ta vzrok kaže tudi dejstvo, da so Facebookovi inženirji tik pred izpadom na tem delu infrastrukture izvajali posodobitve.

Internet je mreža mrež in napaka je pomenila, da uporabniške naprave Facebooka niso mogle najti na internetu. Facebook, kot večina ostalih internetnih velikanov, deluje kot svoj samostojni del interneta, pri čemer podjetje samo upravlja s celotno vertikalo infrastrukture, od uporabniške aplikacije do lastništva podmorskih optičnih povezav med kontinenti in sistemom ter dodeljevanja internetnih naslovov. Podjetje ima namreč svoj lasten register internetnih domen in svoje lastne serverje DNS. Ti prevajajo imena spletnih strani – na primer radiostudent.si –, po katerih povprašujejo uporabniki, v številsko kodo, ki jo razumejo računalniški sistemi.

Prav tako je v Facebooku centraliziran sistem nadzora nad več kot milijonom njihovih serverjev. Po nekaterih poročilih so morali inženirji napako odpraviti s fizičnim dostopom v podatkovne centre. Verjetno se zdi, da je odpravljanje napake trajalo tako dolgo tudi zato, ker se je Facebookovo omrežje veš čas izpada soočalo z močno povečanim številom zahtev po dostopu. Številne aplikacije so namreč po tem, ko je prišlo do izpada, avtomatično pošiljale zahteve za preverbo dostopnosti. Število zahtev za dostop do Facebookovih storitev je bilo tako med izpadom približno 30-krat večje kot običajno.

Če je bila v Evropi in Združenih državah Amerike glavna nevšečnost nedostop do socialnih omrežij Instagram in Facebook, je predvsem v državah globalnega juga več vpliva imel izpad storitev WhatsAppa. Predvsem v Južni Ameriki in Afriki, pa tudi nekje v Aziji je WhatsApp namreč glavni kanal komunikacije, ki ga ljudje zaradi visokih cen mobilnih storitev uporabljajo namesto SMS-ov in telefonskih klicev. Nanje se ne zanašajo zgolj običajni ljudje za zasebno komunikacijo, temveč to počnejo tudi podjetja in celo državne službe. Najbolj je na primer WhatsApp razširjen v Keniji, kjer ga redno uporablja kar 97 odstotkov uporabnikov interneta.