Evropski parlament

Medijska hiša politico.eu je pridobila interni dokument o proračunu Evropskega parlamenta. Ocena stroškov institucije se je ustavila malce pod dvema milijardama evrov. S temi sredstvi bodo države članice poskrbele za nemoteno delovanje ene izmed treh ključnih institucij Evropske unije, v kateri je 751 poslancev, ki govorijo v 24 jezikih. V proračunu za letošnje leto je bilo konec januarja potrjenih 1,9 milijarde evrov, kar znaša 1,2 procenta proračuna Evropske unije.

V medijski hiši politico so iz dokumenta izbrali še nekaj zanimivih številk. 33,3 milijona evrov bo Evropski parlament namenil kampanji za parlamentarne volitve leta 2019, 47,6 milijona evrov za nujne zadeve s poudarkom na brexitu, nadaljnja polovica milijona pa bo namenjena za izvedenska mnenja s tega področja. Dokument predvideva nakup 90 električnih vozil, skoraj 20-odstotno povečanje stroškov za službena potovanja in podvojitev kapacitet v jaslih za otroke poslancev in uradnikov.

Odločitev pravnega komiteja Evropskega parlamenta, da francoski evropski poslanki in kandidatki Nacionalne fronte na prihajajočih predsedniških volitvah Marine Le Pen odvzamejo poslansko imuniteto, je potrdil še celoten parlament. Tako se bo proti njej lahko nadaljevala preiskava zaradi objave nasilnih slik dejanj pripadnikov Islamske države. Pravnomočna obtožba jo lahko stane do 75 tisoč evrov kazni in do treh let zapora. Le Pen je umik njene imunitete označila za destabilizacijo njene predsedniške kampanje.

Gre sicer za drugi umik evropsko-poslanske imunitete Le Pen. Leta 2013 je proti njej stekla preiskava zaradi diskriminacije na podlagi verskih prepričanj, a so tožilci obtožbe na koncu umaknili.

V javnost pa počasi curljajo tudi nova pravila poslovnika Evropskega parlamenta. Mednarodna novinarska organizacija, krajše IPA se je zapičila predvsem v 165. člen, ki se spopada s sovražnim govorom v Evropskem parlamentu. Člen daje predsedniku parlamenta posebna pooblastila, s katerimi lahko prekine prenos seje, ali zahteva izbris določenih vsebin z multimedijskega portala Evropskega parlamenta. Pooblastila pridejo v poštev, če je vsebina govorov obrekljiva, rasistična ali ksenofobna. Na IPA opozarjajo, da pogoji niso ostro določeni in prepuščeni presoji zgolj eni osebi. To bi po njihovem mnenju lahko pripeljalo do konflikta s pravico do svobode govora.

Kljub temu da prve novice dajejo vtis, kot da se v Evropskem parlamentu ukvarjajo zgolj sami s sabo, pa temu ni tako. Poslanci so z veliko večino potrdili resolucijo, ki naslavlja podražitev zdravil na ravni Evropske unije. Ker v dvigu cen prepoznavajo grožnjo nacionalnim zdravstvenim sistemom, Evropski komisiji nalagajo, naj javni interes uskladi z ekonomskimi interesi proizvajalcev zdravil.

Resolucija predvideva ukrepe za boljši nadzor in sledenje stroškom raziskav, razvoja in javnega financiranja ter izdatkom za trženje. Marsikatero zdravilo se razvije z raziskavami, plačanimi z javnimi sredstvi, tržni profit pa na koncu pripade zasebnim podjetjem. Poslanci si želijo, da Evropska komisija izboljša pogajalska izhodišča držav članic pri pogajanju za cene zdravil. Na tem področju med farmacevtskimi giganti in zdravstvenimi zavodi zeva izrazito nesorazmerje.

Na marčevski seji parlamenta ga komentira poslanec Pirenicola Pedicini iz poslanske skupine Evropa svobode in direktne demokracije.

Sofosbuvir, ki brani pred hepatitisom C, se prodaja za 277-kratnik produkcijske cene. Cepivo za oslovski kašelj se prodaja za 120 dolarjev, medtem ko so produkcijski stroški cepiva 1 dolar. Zdravilo Erlontinib za pankreatski tumor stane 15 tisoč dolarjev na tretma, pri tem da podaljša pričakovano življenjsko dobo za 10 dni. Podobno velja tudi za Cetuximab, ki zdravi pljučne tumorje - pričakovana življenjska doba se podaljša za mesec in pol, zdravljenje pa stane 80 tisoč evrov. Menimo, da poročilo ne naslavlja teh problemov resno.

Nadaljnji ukrepi, ki jih resolucija nalaga komisiji, so, da kritično ovrednoti zlorabe s področja intelektualne lastnine za osirotela zdravila. To so zdravila za redke bolezni, za razvoj katerih farmacevtska podjetja načeloma nimajo ekonomskega interesa. Evropski parlament bi od komisije tudi rad zagotovilo, da sheme za hiter dostop novih zdravil na tržišče ostanejo izjeme in ne postanejo novo pravilo. Takšen pilotni projekt trenutno poteka pri Evropski agenciji za zdravila, nanj pa se je kritično odzvala Evropska zveza za javno zdravstvo.

Od zdravstva k energetiki. Poslanci Evropskega parlamenta so s 542 glasovi za, 87 proti in 19 vzdržanimi potrdili prvi dokument tako imenovane energetske unije. Po novi zakonodaji bo imela Evropska komisija več pristojnosti nad državami, ki se bodo pogajale za energente z neevropskimi državami. Evropska komisija bo že med samim procesom pogajanja lahko preverjala, če je pogodba skladna z zakoni Evropske unije. Po stari zakonodaji je komisija pogodbe pregledovala šele po podpisu.

Evropska komisija bo tako lažje konsistentneje odločala pri velikih projektih, kakršna sta plinovoda OPAL in Severni tok 2. Glede plinovoda OPAL je poljsko plinsko podjetje PGNiG vložilo pritožbo na Evropsko sodišče, ker je komisija odobrila povečanje pretoka plina ruskega Gazproma v Nemčijo. Včeraj se je pritožbi pridružilo še ukrajinsko podjetje Naftogaz, ki bo predstavilo dodatne dokaze o možnih izpadih dobave energentov v Vzhodno Evropo kot posledica odločitve Evropske komisije. Evropsko sodišče je odobritev povečane dobave plina v Nemčijo že suspendiralo.

Na marčevskem plenarnem zasedanju je Evropski parlament sprejel tudi nezavezujočo resolucijo, v kateri Evropsko komisijo prosi za ukrepanje zoper Združene države Amerike. Te v odnosu do EU kršijo vizumsko recipročnost, saj na podlagi vprašanja varnosti državljanom petih članic EU ne dovolijo vstopa v ZDA brez nakupa vize. Depriviligirani so državljani Bolgarije, Cipra, Hrvaške, Poljske in Romunije.

Evropska komisija bi zaradi kršitev ZDA morala ukrepati že aprila 2016, a se zaradi možnih povračilnih ukrepov za ta korak ni odločila. Zato Evropski parlament komisijo znova poziva, da uvedejo vizume za Američane, ki želijo priti v Evropsko unijo. Možnosti, da se stvari nekam premaknejo, ostajajo pičle.

Ostajamo pri v času begunske krize perečem vprašanju nadzora na meji. Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je potrdil predstavitev nadgrajenega sistema pregledovanja dokumentov na šengenski meji. Strožja pravila se vpeljujejo za tiste z druge strani, ki bodo morali, če bodo želeli priti k nam, prečkati tako imenovano pametno mejo. Ta bo vzpostavljena do konca leta 2018 in bo pomagala prepoznavati osumljence terorizma, člane organiziranih kriminalnih združb in seveda nezakonite migrante.

Pogosti obiskovalci naše obljubljene dežele bodo prejeli elektronsko kartico, na kateri bodo shranjeni pomembni podatki, med drugim tudi prstni odtis imetnika kartice. S tem se reši tudi problem brisanja žigov iz potnih listov, kar naj bi bila pri nešengenčanih pogosta praksa za podaljšanje bivanja na tem območju. Podrobnosti pametne šengenske meje bodo znane po trilateralnih dogovorih med parlamentom, komisijo in Evropskim svetom, vrednost projekta pa se ocenjuje na 1.1 milijarde evrov. Kratko bodo zopet potegnile Bolgarija, Ciper, Hrvaška in Romunija, namesto Poljske pa sta se izvenšengenski skupini pridružili Irska in Velika Britanija.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. 

ob 8:05

Avstrijska stranka Zelenih in Stranka Svobode oziroma FPŐ sta se dogovorili o vzpostavitvi posebne parlamentarne komisije, katere naloga bo izvesti preiskavo skoraj 2 milijardi evrov vrednega naročila bojnih letal Eurofighter proizvajalca Airbus iz leta 2003. Ugotoviti bo morala, ali je vlada takrat sprejemala podkupnine in zakaj je bila parlamentarna preiskava primera, začeta v letu 2007, zaustavljena.

Za ustanovitev takšne komisije je potrebnih 46 glasov oziroma približno četrtina spodnjega doma, omenjeni stranki pa skupaj tvorita 62 sedežev. Njuna odločitev prihaja teden dni po tem, ko je bila proti Airbusu sprožena uradna kriminalna preiskava. Obrambno ministrstvo namreč meni, da je Avstrija zaradi družbinega zavajanja o ceni, dostavi in opremljenosti letal, utrpela približno dobro milijardo evrov škode.

Gruzijsko vrhovno sodišče je pritrdilo razsodbam tbilisijskega sodišča in prizivnega sodišča, da se lastništvo televizijske postaje Rustavi 2 prenese v roke zasebnega investitorja in nekdanjega solastnika omenjene televizijske postaje Kibara Kalvašija. Ta trdi, da se je bil v času vlade nekdanjega predsednika Mihaila Sakašvilija prisiljen odreči svojemu lastništvu delnic podjetja in jih sedaj želi nazaj. Opozicijski politiki in protivladni aktivisti pa so mnenja, da je Kalvaši povezan z vlado in bo utišal protivladno usmeritev do sedaj največjega opozicijskega medija.

Županja francoskega Calaisa Natacha Bouchart je z odlokom prepovedala deljenje hrane beguncem, ki so se začeli vračati na področje podrtega begunskega taborišča. Takšno početje naj bi namreč predstavljalo varnostno grožnjo za prebivalce. Prostovoljci in aktivisti so izjavili, da prepovedi ne bodo upoštevali in bodo hrano delili naskrivaj, vendar jim to otežuje povečana prisotnost policije.