Ob 10.05

Na današnji dan leta 1941 je na Nizozemskem Februaristaking oziroma februarska stavka potekala drugi dan, pridružilo pa se ji je novih 300.000 ljudi. Organizirala jo je Komunistična partija Nizozemske, ki je sicer takrat delovala ilegalno, saj so jo nacisti, ko so zasedli ozemlje, prepovedali. Stavka je bila odgovor na aretacije Judov in številne pogrome nad njimi, ki jih je izvajala nacistična oblast v amsterdamski judovski četrti Jodenbuurt, in predstavlja prvi javni protest proti nacistom na okupiranih ozemljih v Evropi in edini množični protest proti pregonom Judov, ki so ga organizirali Nejudi.

Nacistična Nemčija je Nizozemsko okupirala maja 1940. Novembra istega leta je z vseh javnih funkcij umaknila Jude, kar je sprožilo študentske proteste v Leidnu in drugod. Obenem je Nacionalsocialistično gibanje Nizozemske oziroma NSB organiziralo oborožene enote za poulične pretepe. Po številnih provokacijah v judovskih četrtih so tudi tamkajšnji prebivalci organizirali obrambne enote, oboje enote pa so se v večjem incidentu udarile 11. februarja. Nekaj dni kasneje je zaradi posledic spopada umrl član nacističnega gibanja, že naslednji dan pa sta nemška in nizozemska policija vdrli v četrt ter jo z bodečo žico ločili od ostalega mesta. Judje so tako lahko prehajali zgolj skozi policijske kontrolne točke, Nejudom pa je bil vstop v sosesko prepovedan.

Po še enem incidentu pretepa s policijo je ta aretirala 425 judovskih moških, starih med 20 in 35 let, in jih nato poslala v koncentracijski taborišči Mauthausen in Buchenwald. Od njih sta preživela dva. Dan po tem, 23. februarja, so se člani komunistične stranke zbrali na trgu in se dogovorili za stavko. Natisnili in raztrosili so letake s pozivom k udeležbi v stavki. Tej so se najprej pridružili delavci javnega prevoza, podjetja in šole. Že naslednji dan pa se ji je pridružilo še 300.000 ljudi. Amsterdamu se je v nekaj dneh pridružilo še več drugih mest. A v le nekaj dneh so nacisti stavko uspeli zatreti. Obenem so ustrelili tri komunistične organizatorje, 12 drugih pa poslali v zapor v Nemčijo. Po vojni so nizozemske oblasti več let javno zanikale, da bi bili komunisti tisti, ki so organizirali stavko. 

Ob 8.05

Sveti strank SMC, DeSUS in NSi so še uradno potrdili vstop strank v vlado z SDS pod vodstvom Janeza Janše. Svet stranke SDS pa je soglasno potrdil koalicijsko pogodbo in pristop h koaliciji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je začel graditi 3.500 novih nelegalnih judovskih naselbin v okupiranem Zahodnem bregu na področju E1. Ozemlje E1 poteka od Vzhodnega Jeruzalema skozi Zahodni breg. Naselja na njem bi okupirano ozemlje razsekala na dvoje, obenem pa bi Palestincem odrezala dostop do Vzhodnega Jeruzalema. Gre za projekt, ki je bil zadnjih osem let zamrznjen zaradi nasprotovanja mednarodne skupnosti. Trenutno sicer v nelegalnih naseljih v Zahodnem bregu in Vzhodnem Jeruzalemu - kjer domujejo slabi 3 milijoni Palestincev - živi okoli 600.000 okupatorskih naseljencev.

V Armeniji se začenja proces proti nekdanjemu predsedniku Seržu Sarkisjanu, ki je bil na oblasti med letoma 2008 in 2018. Takrat je želel politično kariero nadaljevati kot premier, a je moral po nekaj dnevih zaradi protestov odstopiti. Obtožnica ga dolži korupcije, saj naj bi leta 2013 sklenil pogodbo s podjetjem, ki je vladi za kmetijski program dobavljalo dizelsko gorivo. A cene tega naj bi bile namerno previsoke, zaradi česar naj bi se nekateri državni uradniki in podjetniki uspeli okoristiti s slabimi sto tisoč evri. Če bo spoznan za krivega, Sarkisjanu grozi do osem let zapora. 

Nadaljujemo s še enim nekdanjim predsednikom, ki so ga z oblasti vrgli protesti. Umrl je nekdanji egiptovski predsednik Hosni Mubarak, ki je moral leta 2011 po 30 letih na oblasti odstopiti v času arabske pomladi. Njegovemu odstopu so sledile prve demokratične volitve, na katerih je slavil Mohamed Morsi iz Muslimanske bratovščine, a le leto zatem je z vojaškim državnim udarom oblast prevzel trenutni predsednik Abdel Fatah al Sisi.