Ob 10ih

EU je z začetkom leta 2019 odprla sezono lova na programske hrošče v prosti in odprtokodni programski opremi. V okviru projekta FOSSA so razpisali nagrade za odkritje in/ali zakrpanje varnostnih lukenj za 14 kosov proste ali odprtokodne programske opreme, ki so pomembni za delovanje institucij Evropske unije. Skupni denarni sklad za odpravo hroščev znaša 1,6 milijona evrov.

Višina nagrade za posamezno varnostno ranljivost se giblje od 25 do 90 tisoč evrov. Najvišje na seznamu nagrad se nahaja PuTTY - odjemalec za protokola SSH in telnet, ki služi povezovanju z oddaljenimi računalniki. Na seznamu so se znašli še Drupal, odprtokodna platforma za upravljanje vsebin, ki med drugim poganja tudi spletno stran Radia Študent, urejevalnik besedil Notepad++, VLC Media Player, 7-zip, GNU C knjižnica, odjemalec za izmenjavo datotek na spletu Filezilla in še nekateri. Popoln seznam je objavljen na spletnem blogu evropske poslanke Julie Rede, ki je leta 2015 začela s projektom FOSSA.

Kratica FOSSA pomeni Free and Open Source Software Audit, torej revizija proste in odrtokodne programske opreme. Idejo za projekt je Julia dobila ob odkritju hrošča Heartbleed v protokolu OpenSSL, ki se vsesplošno uporablja za enkripcijo prometa na medmrežju. To odkritje je tudi pripomoglo, da so vsaj nekateri zaposleni v institucijah EU spregledali, kako pomembna je prosta programska oprema za delovanje medmrežja in drugih institucij.

Projekt FOSSA za objavo nagrad uporablja dve platformi za tako imenovano etično hekanje, HackerOne in Initgriti. Platformi podjetjem omogočajo, da razpišejo nagrado za določeno programsko opremo, ki jo nato registrirani etični hekerji vzamejo pod drobnogled in poiščejo morebitne hrošče v kodi. Platforma na koncu poskrbi za izplačilo nagrade.

Hekerji, zavihajte rokave!

ob 8.05

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je naznanil, da je gradnja 2,5 milijonov stanovanj za socialno ogrožene zaključena. Obenem si je velika stanovanjska misija Venezuele v tako imenovanem domovinskem načrtu zadala naslednji cilj, namreč izgradnjo 5 milijonov socialnih stanovanj, ki naj bi ga dosegla med letoma 2019 in 2025.

Novi župan mehiškega mesta Tlaxiaco je bil umorjen na poti na prvo zasedanje mestnega sveta. Županski mandat Alejandra Aparicia Santiaga se je končal tragično dan po tem, ko je podal župansko prisego. Santiago je bil član stranke Gibanje narodnega preporoda, krajše Morena, stranke novo izvoljenega mehiškega predsednika Andrésa Manuela Lópeza Obradorja. Nekaj dni pred Santiagom, v nedeljo, je bila ubita še ena članica Gibanja za nacionalni preporod, v zadnjem letu pa je bilo v Mehiki ubitih več kot 170 politikov.

V Zimbabveju poteka stavka zdravnikov. Več kot 500 zdravnikov je bilo suspendiranih in brez plačila, potem ko po 12-urnem ultimatu niso prišli na delovno mesto. Konec decembra je delovno sodišče razsodilo, da je stavka nezakonita. Zdravniki s stavko opozarjajo na slabe delovne pogoje v javnem zdravstvu. To je po njihovem mnenju zapostavljeno že vrsto let. Trenutno imajo zimbabvejski zdravniki v povprečju na voljo zgolj okrog 30 odstotkov zdravil z zimbabvejskega seznama ključnih zdravil. Večina pacientov v Zimbabveju si po drugi strani težko privošči obisk zasebne zdravstvene ambulante, te pa nemalokrat za svoje storitve zahtevajo plačilo v devizah.

Na ulicah prestolnice Madagaskarja Antananarivo so se zbrali protestniki, ki so nasprotovali domnevnim goljufijam na predsedniških volitvah lanskega decembra. Na volitvah je s 55 odstotki zmagal Andry Rajoelina, podporniki drugouvrščenega kandidata Marca Ravalomanane pa rezultate izpodbijajo tako s protesti kot tudi z uradno pritožbo na ustavnem sodišču. Slednje naj bi o očitkih goljufije odločalo naslednji teden. Rajoelina je Ravalomanano pred slabim desetletjem z državnim udarom nasledil na mestu predsednika, mednarodni sporazum pa je, da bi končal politično krizo v državi, obema prepovedal kandidirati na volitvah leta 2013. Legitimnost rezultatov lanskih volitev poleg očitkov kršitev spodbija tudi volilna udeležba, ki je bila nižja od 50 odstotkov.