OSMA

Ankaro je zopet pretresla eksplozija avtomobila bombe, v kateri je tokrat umrlo najmanj 34 ljudi, 125 je ranjenih. Tarča napada je bil avtobus v samem centru mesta, tako da so žrtve predvsem civilisti. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče. Najbolj očitna osumljenka je seveda Islamska država oziroma njene turške podružnice ali katera od levičarskih oziroma kurdskih skupin, vendar pa napadi na civiliste zanje niso značilni.

V Nemčiji je na volitvah v tri deželne parlamente največji uspeh doživela skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo, glasove pa sta izgubili stari strankarski tekmici; krščanski demokrati in socialdemokrati. Alternativa za Nemčijo je v deželi Saška-Anhalt prejela 21,5 odstotka glasov in zaostala le za Krščansko-demokratsko unijo. V Baden-Württembergu so slavili Zeleni, Alternativa za Nemčijo pa je dobila osmino glasov, podobno kot tudi v deželi Porenje-Pfalško, kjer pa so bili prvi socialdemokrati. Omenjena skrajno desna stranka je v svoji predvolilni kampanji sicer stavila predvsem na kritiko probegunske politike kanclerke Angele Merkel.

Odgovornost za včerajšnji napad na hotel v mestu Grand Bassam v Slonokoščeni obali, v katerem je umrlo najmanj 20 ljudi, je prevzela magrebska izpostava al-Kajde. Šest napadalcev je napad izvedlo na priljubljeni plaži, v napadu pa sta umrla tudi dva vojaka in štirje Evropejci neznanega porekla.

DESETA

Sindikat spolnih delavk in delavcev v Bruslju opozarja, da nova pravila glede dovoljenega delovnega časa negativno vplivajo na varnost in zdravje. V soseski Saint-Josse so uvedli prepoved dela med enajsto uro zvečer in sedmo uro zjutraj v približno osemdesetih stanovanjih, kjer je sicer to delo dovoljeno. Sindikat pravi, da bo sedaj več delavk in delavcev primoranih v delo na ulicah, kar avtomatično zmanjša varnost teh posameznic in posameznikov. Kot neodgovorno to potezo lokalnih oblasti ocenjuje tudi del opozicije v mestnem svetu.

Množični protesti so se odvili v Franciji, kjer je več sto tisoč ljudi protestiralo proti spremembam delovno-pravne zakonodaje. Ta pod vodstvom bojda socialističnega predsednika Hollanda predvideva podaljšanje delovnega časa in olajšujejo postopke odpuščanja, čemur ostro nasprotujejo predvsem sindikati, na ulicah pa je bilo moč opaziti predvsem veliko število študentov in celo dijakov. Z obljubljenimi spremembami je pod napadom predvsem varnost zaposlitve, kar se javnosti poskuša prodati kot povečanje možnosti zaposlovanja s strani podjetij.

Unilever, na papirju družbeno odgovorno podjetje, je pred štirinajstimi leti v indijskem mestu Kodaikanal zakrivilo zastrupitev delavk in delavcev z živim srebrom, številne žrtve še vedno trpijo za posledicami zastrupitve. Leta 2001 je moralo podjetje zapreti svojo tovarno, po tem ko so indijske oblasti ugotovile, da podjetje v lokalno okolje izpušča na tone strupenih odpadkov. Sedaj je podjetje s predstavniki skoraj šeststotih bivših delavk in delavcev podpisalo sporazum, s katerim bodo ti dobili odškodnino. Aktivisti opozarjajo, da se bo pritisk na podjetje nadaljeval, ter da bodo zahtevali, da Unilever poskrbi za očiščenje območja, kjer so še vedno prisotne nevarne ravni živega srebra. Eden od vzvodov pritiska, uporabljenih v kampanji različnih organizacij in aktivistov je tudi pesem in Youtube videa indijske aktivistke Sofie Asraf, ki si ga je ogledalo več kot tri milijone ljudi.