9.00

Predsedniku Slovenske demokratske stranke Janezu Janši je zaradi pravnomočne obsodbe na več kot šestmesečno zaporno kazen prenehal veljati mandat. V glasovanju, kjer se je na podlagi zakona o poslancih odločalo o temu, ali naj Janša poslansko mesto obdrži kljub obsodbi na dve leti zapora, se je proti temu izreklo 58 poslancev. Za nadaljevanje mandata so glasovali štirje poslanci NSI in poslanca narodnih skupnosti. SDS se je glasovanju protestno odpovedal, saj naj bi bilo neustavno. Se pa bodo pritožili na ustavno sodišče in na Evropsko sodišče za človekove pravice. Janšo bo v parlamentu nadomestil Božo Predalič.

Turčija bo odhod v Sirijo dovolila zgolj sirskim beguncem. Te naj bi se po besedah turškega premierja Ahmeta Davutogluja lahko odpravili čez mejo pomagati pri obrambi kurdskega mesta Kobane, ki je že en mesec tarča obleganja islamske države. Bo pa kljub prošnjam francoskega premiera Manuela Vallsa in predsednika Francoisa Hollanda, to še vnaprej onemogočala vsem, ki Sirci niso. Pripadniki Islamske države so medtem vsaj za nekaj časa upočasnili obleganje. Zaradi letalskih napadov mednarodne koalicije so bili pregnani iz nekaterih delov na vzhodu in jugozahodu mesta. Sami so pred tem iz mesta nasploh nagnali 400 000 Kurdov.

Šiitski šejk Nimr al-Nimr je bil v Savdski Arabiji obsojen na smrt. Kriv naj bi bil vsajanja tujega šiitskega vpliva iz Irana in sodelovanje proti državi v oborožnih uporih, ki so v državi potekala od leta 2011 naprej. Demonstracije so se začele, ker sunitska vlada šiitski manjšini, ki živi na z nafto bogatem vzhodu poleg finančnega zanemarjanja onemogoča kakršnokoli vplivanje na državne zadeve. Šejk je bil aretiran leto po začetku protestov, po tem, ko so ga pripadniki vladnih sil večkrat ustrelili. Na smrt je bil prav tako obsojen njegov nečak.  

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona o zdravstvu, ki predvideva huronsko visoke kazni za napeljevanje k pitju alkohola. V primeru, da bo zakon sprejet bodo ljudje, ki mladoletnike vpeljujejo v pijančevanje kaznovani z do enim letom zapora in s plačilom 15.000 evrov. Več o tem čez eno uro.

10.00

Grešne kozle bomo tokrat namesto po pašnikih iskali v beznicah in jarkih. Tarča naše obravnave bo alkohol, ki mlade, poosebitev prihodnosti naše družbe, odtujuje od morale. V Franciji je bil v sredo predložen osnutek zdravstvenega zakona, ki bo v parlamentarno presojo stopil naslednje leto. Večina členov, od uvajanja elektronskih medicinskih kartonov, lažjega dostopa do zdravstva za revne, brisanje znamk s cigaretnih škatlic pa vse do uvajanja varnih uživalnih prostorov za odvisnike od trdih drog ni napačnih, ali pa vsaj ne pretirano spornih.  V oči po drugi strani vpadejo predvsem členi, ki govore o kriminalizaciji dejanj, ki svojo resnico nahajajo na dnu steklenice.

Zakon, s katerim se je ministrica za zdravje Marisol Touraine odločila zavarovati ubogo mladino, bo napadel predvsem tako imenovani binge drinking, običaj, čigar uspešna izpeljava od posameznika terja, da se napije v najkrajšem možnem času. Da bi med kulturno pitje in popivanje vpeljali razliko, zakon predvideva točno določeno mero. Več kot štiri enote alkohola v roku dveh ur. Povedano drugače - več kot dve pivi v dveh urah iz vas naredi brezupen primer.

To, da zdravstvo straši in s svojimi opredelitvami pretirava je stalnica. Česar pa ni mogoče reči za kazni, ki bodo v primeru, da bo osnutek postal zakon, zadele kršitelja. Za direktno napeljevanje mladoletnikov k tovrstni omami je zagrožena kazen do enega leta zapora in plačilo petnajst tisoč evrov. Kakršnokoli indirektno vplivanje, bo kršilcu zakona prineslo polovično kazen. V primeru sprejetja zakona pa bodo prepovedana tudi kulturna motivika, od spletnih aplikacij do slik na tekstilu, ki pitje alkohola prikazuje kot zabavnega. Kako nameravajo omenjene ukrepe vpeljati ne dorečeno.

V zadnjih treh letih je bilo sicer v Franciji zaradi trideset odstotnega povišanja problemov z alkoholom sprejetih več omejitev. Za primera nam lahko služita Lyon, kjer so lansko leto med deseto zvečer in šesto zjutraj prepovedali prodajo alkohola ter La Rochelle, kjer je pitje na javnih mestih prepovedano. Ukrepov, kot so opisanih v trenutno aktualnem osnutku ni bilo. So pa bile zato tovrstne težnje že dalj časa prisotne v določenih področjih civilne sfere. Primer tega je preganjanja tako imenovanega Neknominate. Gre za običaj, kjer se ga posameznik po hitrem postopku napije, nakar prek spleta nominira prijatelje, ki nato storijo isto. Po tem, ko je v celotnem svetu zaradi tega umrlo 5 ljudi, je Francoska nacionalna asociacija za preprečevanje alkoholizma in odvisnoti zagnala paniko in zahtevala, da se udeležencem pijačevanja prisoli kazen dveh let zapora in plačila petinštiridesetih tisoč evrov.

Ob vsem tem za konec recimo, da trideset odstotna rast zdravstvenih problemov seveda ni neproblematična. A isto velja za zakon, katerega učinki bodo omejeni na visoke kazni, nebogljeno, varstva potrebno podobo mladih ter moraliziranje in uporabo tako imenovane spolzke strmine pri vsaki omembi alkohola. Dejanska težava množenja problemov vezanih na alkoholizem  pa bo ostala nerešena.