V Londonu se je nekaj sto protestnikov zbralo pred mestno hišo v okrožju Kensington, kjer so zahtevali soočenje s svetniki glede posledic požara v stanovanjskem bloku Grenfell Tower sredi tedna. Nekaj protestnikov je vdrlo v poslopje mestne hiše, odkoder pa so se svetniki umaknili. Prav tako pa so protesti pričakali britansko premierko Thereso May pred cerkvijo na kraju pogorišča. Protestniki, večinoma svojci prebivalcev pogorelega bloka, in prebivalci okrožja Kensington, so poleg zahteve po neodvisni preiskavi glede vzrokov požara, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo več kot 30 ljudi, od okrožnih oblasti zahtevali tudi zagotovilo, da preživelih prebivalcev bloka Grenfell Tower ne bodo premestili v bivališča izven okrožja Kensington. Okrožni svet je namreč včeraj naznanil, da ne bo mogoče namestiti vseh brezdomnih prebivalcev bloka Grenfell Tower v okrožju Kensington. Protestniki so vse od sredine tedna zaman pozivali okrožne oblasti k prevzemu aktivne vloge pri nameščanju sedaj brezdomnih prebivalcev bloka Grenfell Tower in k sprostivi denarnih pomoči zanje. V bloku so prevladovala večinoma socialna stanovanja za prebivalce z nižjimi dohodki, nedavna obnova bloka z namestitvijo spornih gorljivih fasadnih oblog pa naj bi po domnevah nekaterih prebivalcev poleg energetske nadgradnje predvsem približala izgled bloka na raven premožnejših prebivališč okrožja Kensington. Bivši minister konzervativne vlade za prostrorsko načrtovanje, Brandon Lewis, pa je leta 2012 zavrnil zahteve profesionalnih združenj za požarno varnost, naj se v gradbeni zakonik zapiše obveznost vgrajevanja brizgalnikov vode, ki se samodejno sprožijo v primeru požara.

Protestniki so napovedali nadaljnje proteste pred mestno hišo v Kensingtonu v popoldanskih urah.

Džibuti je pri Varnostnemu svetu OZN in Afriški uniji vložil uradno pritožbo nad Eritrejo, ki naj bi domnevno protipravno zasedla sporno gorsko obmejno območje med državama. Zasedba s strani Eritreje je sledila umiku približno 450 katarskih vojakov iz mejnega območja, ki ga je Katar nadziral v skladu z mediacijskim dogovorom med Džibutijem in Eritrejo iz leta 2010. Umik katarskih enot naj bi bila domnevno posledica enostranske prekinitve diplomatskih odnosov Eritreje s Katarjem, predvsem pa podpore obeh držav sakcijam proti Katarju s strani zalivskih držav začetek meseca. Džibuti je glavni trgovski partner sosednje Etiopije, ki preko pristanišč Džibutija uvozi večino dobrin, predvsem iz Azije. Sredi tedna je Džibuti ob finančni podpori Kitajske na severu države blizu etiopske regije Tigraj odprl novo pristanišče, namenjeno uvozu azijskih dobrin in izvozu etiopskih rudnin v predvideni vrednosti 7 milijard dolarjev letno. Ozemeljsko-gospodarske napetosti med Eritrejo in Etiopijo se vlečejo že vse od leta 1998, ko je Eritreja zasedla regijo Tigraj, v vojni, ki je sledila, pa je umrlo skoraj 100 tisoč ljudi. V Džibutiju se nahajajo tudi številne ameriške in francoske pomorske baze, med njimi tudi največja ameriška stalna baza v Afriki, oporišče Lemmonier, v kateri se nahaja približno 7000 pripadnikov oboroženih sil.

Delovno pa se vikend nadaljuje tudi za ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je podpisal predsedniško uredbo, s katero po postopni odpravi sankcij bivšega predsednika Baracka Obame iz leta leta 2014 znova nekoliko zaostruje turistične in gospodarske naveze med ZDA in Kubo. Novosti so predvsem v strožjem nadzoru nad prepovedjo turističnega obiska Kube in v prepovedi poslovanja s kubanskim državnim konglomeratom GAESA, ki nadzoruje večino kubanske turistične in pomorske tovorne infrastrukture. Delež ameriških turistov na Kubi se je v treh letih po odpravi sankcij potrojil in naj bi v letu 2017 dosegal že skoraj pol milijona obiskovalcev. Uredba pa ne posega v letalski in potniški ladijski promet med državama, prav tako ostaja odprta tudi ameriško veleposlaništvo v Havani.

Medtem pa je ameriška Služba za vladno etiko objavila finančno samorazkritje predsednika Trumpa, ki pa za razliko od davčne odločbe ne vsebuje podatkov o plačanih davkih, dobičkih in izgubah njegovih podjetij, morebitnih donacij dobrodelnim organizacijam in njegovih morebitnih deležev v podjetjih v tuji lasti. Je pa zato predsednik od začetka svojega mandata zabeležil približno 40 milijonov dolarjev dobička floridskega igrišča za golf Mar-a-Lago, kjer opravlja svoje predsedniške obveznosti večino vikendov.

Civilna iniciativa Velenje, ki nasprotuje vzpostavitvi azilnega doma za migrante, je vložila ustavno pritožbo nad odločitvijo upravnega sodišča, ki je v začetku aprila znova zavrnilo njihovo zahtevo po razpisu občinskega referenduma proti azilnemu domu.