Eritreja in Etiopija nadaljujeta z diplomatskim približevanjem, ki obljublja, da bo končalo več kot dve desetletji trajajoč konflikt med vzhodnoafriškima državama. Eritrejski samodržec Isaias Afwerki je namreč prvič po 22 letih obiskal sosednjo Etiopijo in s tem vrnil obisk etiopijskega predsednika Abiya Ahmeda v njegovi državi pred enim tednom. V ponedeljek sta državi podpisali deklaracijo o miru. Pred štirim dnevi sta državi ponovno vzpostavili komercialne telefonske linije, Etiopija pa bo lahko začela uporabljati eritrejska pristanišča na obali Indijskega oceana. Danes bo uradno odprta tudi  ambasada v Addis Ababi. Obisk eritrejskega voditelja ima velik simbolni pomen, saj Afwerki vodi Eritrejo že od leta 1993, tudi skozi vojno z Etiopijo med letoma 1998 in 2000, ki je zahtevala več kot 80.000 življenj, pred osamosvojitvijo od Etiopije pa je vodil osvobodilno gibanje. Zaradi stalne grožnje spopada z Etiopijo je veliko manjša Eritreja verjetno najbolj militarizirana država na svetu. Služenje vojaškega roka lahko traja tudi več kot deset let, razmere v vojski pa je komisija Združenih narodov označila za podobne suženjstvu. Prav zaradi surovih razmer v vojski je petmilijonska Eritreja ena izmed držav, iz katere prihaja največ beguncev, ki tvegajo nevarno mediteransko begunsko pot, da bi prišli v Evropo.

Haitijski predsednik vlade Jack Guy Lafontant je odstopil. V začetku tedna so v protestih proti dvigu cen goriva umrli štirje ljudje. Vlada je medtem dvig cen, ki ga zahteva Mednarodni denarni sklad, že razveljavila. Po predlogu vlade naj bi se cene goriv zvišale za od 38 do 51 odstotkov. IMF, s katerim je Haiti dogovor o pomoči podpisal februarja, je sedaj predlagal bolj postopen pristop, še vedno pa zahtevajo, da vlada privarčuje 260 milijonov evrov, kar je enako enajstim odstotkom haitijskega proračuna. Predsednik Jovenel Moïse bo sedaj predlagal novega mandatarja, pri tem pa bo moral krmariti ne zgolj med zahtevami parlamentarcev in ekonomistov IMF, ampak tudi ljudi na cesti, ki sedaj zahtevajo tudi njegov odstop.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je s predsedniškimi ukazi izvedel več sprememb v državni birokraciji in pristojnostih institucij. Najvidnejša je podreditev načelnika generalštaba ministru za obrambo. Prej je načelnik generalštaba, ki je najvišji vojaški častnik, poročal predsedniku vlade, v času vojne pa naj bi prevzel vlogo vrhovnega poveljnika, ki poroča parlamentu. Pred to spremembo je Erdogan na mesto obrambnega ministra imenoval sebi zvestega generala Hulusija Akarja. Drugi dekreti spreminjajo vlogo Nacionalnega sveta za varnost in nekaterih drugih institucij, predvsem tistih, ki zadevajo varnostne aparate. Pred tem je Erdoganov predstavnik povedal, da turški predsednik ne bo podaljšal izrednega stanja v državi, ki velja že vse od neuspelega državnega udara pred natanko dvema letoma. Veljavnost izrednega stanja se izteče ta četrtek.

Izrael in oborožene palestinske skupine v Gazi so dosegle premirje, ki je začelo veljati v soboto pozno zvečer. Premirje je bilo doseženo po izbruhu spopadov, v katerih sta bila včeraj v izraelskem obstreljevanju ubita dva človeka. Izraelska vojska je sporočila, da so zadeli okoli 40 lokacij v Gazi, ki naj bi jih Hamas uporabljal za izstreljevanje raket proti Izraelu. Po poročanju očividcev premirje drži.

In še:

O izvoru koruznih kosmičev