ob 9:05

Ameriška zvezna država Kansas sprejema zakonodajo, po kateri bo prejemnikom državne socialne pomoči omejila načine, kako jo lahko porabijo. Zakon, ki znižuje znesek, ki ga prejemnik lahko dnevno dvigne, in prepoveduje njegovo uporabo v nenujne namene, sta že potrdila tako zgornji kot spodnji dom parlamenta, v katerem sedi republikanska večina. Nič več tobaka, alkohola, iger na srečo, kinematografov, lepotnih salonov, wellnessa in masaž ter drugih uslug za revne, ki so si jih že sedaj težko privoščili. In to v najbolj svobodni državi na svetu, ki ima svobode toliko, da jo lahko tudi izvaža.

Pozornost levičarjev pa je ta hip najbolj namenjena Grčiji in Sirizi. Ta je podala izračun za vojno škodo, ki jo je Nemčija naredila Grčiji med drugo svetovno vojno; znašala na bi 280 milijard evrov.

Grški premier Aleksis Cipras pa se mudi v Moskvi, kjer prosi za posojilo, s katerim bo odplačal posojilo Mednarodnega denarnega sklada, katerega rok zapade jutri. Vladimir Putin naj bi bil približno tako radodaren kot denarni sklad in Cipras ima v Rusiji dobre možnosti, da se dogovori za nujno polovico milijarde evrov. Ali bo tudi Rusija tako radodarna s postavljanjem pogojev za posojilo, kot je mednarodni denarni sklad, ki od svojih kreditojemalk nemalokrat zahteva neoliberalne reforme, lahko le ugibamo.

In če najbolj lena grška javna podoba že dolgo ni več v obziru, kitajska je. Kitajsko turistično ministrstvo je namreč naznanilo, da bo dve leti hranilo podatke o ekscesih, ki jih njihovi državljani povzročijo v tujini. Kitajski turisti se bodo morali začeti obnašati lepše, paziti na javno infrastrukturo in zgodovinska obeležja, da jih ne poškodujejo, in paziti, da ne povzročijo prometnega zastoja. Še posebej pa se morajo v tujini izogibati igram na srečo in prostituciji. Ukrep malce spominja na opozorila učiteljic v osnovni šoli pred obiskom gledaliških predstav.

                                                  ob 10.05

 

Članica Evropske komisije in vodja resorja za konkurenco, Margarethe Vestager, bo v prihodnjih tednih proti Googlu sprožila postopek. Vseevropska komisija je podjetjem, ki so proti tehnološkemu gigantu vložile zaupne pritožbe, postavila zahtevo za dovoljenje javne objave in uporabe pritožb. Google se sooča z obtožbami pristranskosti rezultatov iskanja, zajemanja in prikazovanja podatkov z drugih spletnih strani, sklepanja takih pogodb, ki konkurenčne oglaševalce izrinejo s tržišča, ter sodelovanja s programerji na tak način, da ti kasneje težko zamenjajo razvijalsko platformo.

Google je že leta 2012 prišel v konflikt z evropskim varuhom konkurence. Takrat je dobil nekaj tednov časa, da uredi zadeve, a do dogovorov z domnevno oškodovanimi podjetji ni prišlo. Takrat so se pritožili trije spletni iskalniki: E-pravica, Foundem in Bing!

Lani je Evropski parlament zahteval, da se mora Googlov iskalnik ločiti od ostalih Googlovih storitev. Razlog je bil v kršenju pravil konkurence. Takrat so ameriški pravniki poskočili, češ da evropska komisija politizira protimonopolno zakonodajo. Res ni lepo, da se močna neoliberalna država vtika v gospodarstvo, saj bo trg poskrbel, da bo vse tako, kot mora biti.

Nova komisarka za konkurenco Vestagerjeva je precej odločena, da bo tokrat šla s protimonopolno zakonodajo do konca. Veliki brat bo sicer še imel možnost poravnave, a če bi ta propadla, ga lahko doleti kazen v višini 10 odstotkov njegovih letnih prihodkov. Tak razplet se v Evropski uniji ne bi zgodil prvič. Na podlagi protimonopolne zakonodaje sta bila mastno kaznovana že Intel in Microsoft.