9:05

Severnokorejski veleposlanik pri Združenih narodih je predsedniku Varnostnega sveta predlagal, naj namesto kršitev človekovih pravic v Severni Koreji obravnava mučenje zapornikov pod nadzorom ameriške agencije CIA.

Medtem pa se vlada predsednika Obame sooča z novim izzivom glede ameriškega ravnanja z zaporniki v vojni proti terorizmu. Zvezni sodnik jim je naložil, da morajo do petka dokazati, da bi objava več kot 2000 slik zapornikov iz Iraka in Afganistana predstavljala grožnjo nacionalni varnosti. Obama trdi, da bi razkritje fotografij, ki so jih vojaki večinoma posneli sami, povzročilo nasilen odziv in da je zato lahko kršena pravica javnosti do obveščenosti.

Kot odziv na sankcije, ki jih je ameriški kongres sprejel proti političnemu vodstvu Venezuele, je včeraj v Caracasu potekal protestni shod s sloganom “spoštujte Venezuelo”, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Sankcije so bile sprejete zaradi domnevnega državnega nasilja na lanskih protestih.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je vlado v Kijevu pozval, naj izpelje ustavno reformo, v kateri bi sodelovali tudi uporniki z vzhoda države. Ta naj bi vključevala večjo avtonomijo vzhodnih regij in s tem ohranila možnost enotne države. Predsednik Medvedjev pa je istočasno pozval ukrajinsko vodstvo, naj ne sklepa trgovinskih ali političnih sporazumov z Evropsko unijo, saj bi v nasprotnem primeru Rusija lahko povišala tarife na ukrajinske izdelke in ukinila subvencijo za zemeljski plin.

Chevron je naznanil, da se umika iz Ukrajine. Ameriško podjetje je pogodbo za raziskave in razvoj izkoriščanja plina iz skrilavcev v zahodnem delu države podpisalo še s prejšnjim predsednikom Janukovičem. Odločitvi naj bi botrovalo zvišanje davkov na energetska podjetja. Ukrajina ima sicer tako ob vzhodni kot ob zahodni meji precejšnje zaloge plina iz skrilavcev. V BritOFFu ob desetih pa o še nekoliko bolj nekonvencionalnih zalogah zemeljskega plina - tistih, ki so ujete v kristale pod morskim dnom.

10:05

Prejšnji teden je izšla študija raziskovalcev z Univerze v Washingtonu na zahodu ZDA, ki razkriva nov učinek globalnega segrevanja. Ugotovili so, da se zaradi segrevanja oceanov v vodo, preko nje pa tudi v ozračje, sprošča metan, ki je bil do tedaj vezan v kristalno strukturo na morskih tleh, znano kot metanov hidrat ali goreči led. Sproščeni metan, ki je močan toplogredni plin, dodatno prispeva k nadaljnjemu segrevanju ozračja. Samo z dna morja ob obalah zvezne države Washington naj bi v zadnjih 30 letih v ozračje prešlo 4 milijone ton metana, kar je v podnebnem smislu enakovredno letnim emisijam letalskega prometa znotraj Evrope.

Globalen obseg problema še ni znan, je pa moč sklepati, da obale države Washington niso posebnost. Metanovi hidrati so namreč precej razširjeni po vsem svetu. Gre za kristalno strukturo, v kateri je ujet plinast metan, drugače znan kot zemeljski plin, ki nastane pri pogojih nizke temperature in povišanega tlaka. Takšni pogoji so prisotni v določenih globinah, navadno med 200 in 500 metri pod morsko gladino, najdemo pa jih tudi v permafrostu. Zanimanje za metanove hidrate pa poleg meteorologov in oceanografov v zadnjem času kažejo tudi energetiki.

Energije v kristalih na morskem dnu naj bi bilo globalno do polovice toliko kot v vseh zalogah nafte, premoga in običajnega zemeljskega plina skupaj. Podatki temeljijo na ocenah, saj je področje še relativno slabo raziskano, zaenkrat pa tudi še ne poznamo varnega in ekonomičnega načina izkoriščanja teh zalog. A vložki v razvoj takšne tehnologije se povečujejo. Pred dobrim mesecem sta Japonska in Združene države Amerike podpisale sporazum o sodelovanju na področju razvoja učinkovitih metod pridobivanja plina iz hidratov.

Metanovi hidrati poleg obilice zalog prinašajo še eno prednost. V nasprotju z nafto in zemeljskim plinom, pa tudi premogom, so precej bolj enakomerno razporejeni po zemeljski obli. Njihovo izkoriščanje bi mnogim trenutnim uvoznicam energentov omogočilo uresničitev mokrih sanj vsake suverene države - energetsko neodvisnost. Nekatere zdajšnje uvoznice pa bi lahko postale izvoznice.

Med najbolj zagretimi za izkoriščanje tega energenta je Japonska, ki je trenutno druga največja uvoznica zemeljskega plina na svetu in bi z domnevnimi zalogami zlahka pokrila lastno porabo. Ene največjih zalog pa naj bi se nahajale na kontinentalni polici indijske podceline, s čimer bi se Indija lahko prelevila v izvoznico energentov. Skratka, izkoriščanje metanovih hidratov, ki je, izvzemši poskusno črpanje, še vsaj desetletje daleč, bi lahko dodobra premešalo geopolitična razmerja. A ne vedno na bolje. Bolj ali manj potrjene zaloge se nahajajo tudi v Vzhodnem in Južnem kitajskem morju, na Arktiki in v Črnem morju - predelih sveta, kjer sosedski odnosi niso najboljši.

Kljub temu, da bi razvoj izkoriščanja metanovih hidratov lahko človeštvo še dlje držal v ciklu porabe fosilnih goriv, pa morda nimamo več izbire. Kot ugotavlja prej omenjena študija, se zaradi segrevanja z morskega dna že sprošča metan, ki ima mnogo močnejši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid. Okoljsko gledano je torej ta plin bolj smiselno uporabiti, kot pa pustiti, da izteka v ozračje. Kar pa za stabilnost naše atmosfere ni ravno spodbudna novica.