Britoff gre na Interrail

Britoff gre na Interrail

Aktualno-politična novica
15. 6. 2018 - 10.05
 / BritOFF

10:05 Novice iz Evropskega parlamenta

Nič na petkovo jutro ni bolj pomirjujoče kot zavedanje, da evropski poslanci skrbijo za našo zasebnost na spletu. Poslanci Odbora za državljanske svoboščine so izglasovali resolucijo, s katero Evropski komisiji dajejo tri mesece časa, da izpogaja ostrejše varovalke pri prenosu podatkov o evropskih uporabnikih v Združene države Amerike ali pa odstopi od sporazuma Privacy Shield. Resolucija sicer za Komisijo ni pravno zavezujoča. Poslanci Odbora, ki je ultimat izglasoval s tesno večino, sporazumu očitajo, da ni skladen s Splošno uredbo EU o varstvu podatkov, znano tudi pod angleško kratico GDPR. Ta uredba namreč predvideva, da se podatki o evropskih uporabnikih spleta lahko prenašajo v druge države le, če ta država vzpostavi neodvisen nadzor nad uporabo teh podatkov. Tega ZDA še niso storile. Sporazum Privacy Shield je sicer leta 2016 nadomestil prejšnji sporazum, ki je urejal to področje, to je Safe Harbour. Tega je zaradi nezadovoljivega varstva podatkov razveljavilo Evropsko sodišče.

Evropski parlament pa skrbi za varnost državljanov tudi v fizičnem svetu. Poslanci so sprejeli regulacijo brezpilotnih letalnikov, s katero bi poenotili pravila na celotnem ozemlju Unije. Upoštevajoč stopnjo tveganja nesreče, ki jo definirata predvsem teža letalnika in območje letenja, bodo letalniki morali biti opremljeni z dodatnimi varnostnimi mehanizmi. V primeru večjih stopenj tveganja bodo tako morali imeti sisteme za samodejni pristanek ali izogibanje trkom. Prav tako bodo operaterji letalnikov v situacijah z višjo stopnjo tveganja morali opraviti izpit. Zavoljo sledljivosti v primeru nesreč bodo vsi letalniki z izjemo najmanjših in vsi operaterji morali biti vpisani v bazo podatkov. Regulacijo, ki je že usklajena tudi z Evropskim svetom, mora ta še formalno potrditi. Nova pravila pa ne bodo služila zgolj zagotavljanju varnosti nič hudega slutečih prebivalcev Evropske unije pred padci dronov. Poenotenje pravil bo vzpostavilo enoten trg za brezpilotne letalnike znotraj ozemlja Unije in predvidoma pospešilo rast tega sektorja.

Italijanskega poslanca Stefana Maulla pa bolj skrbi varnost evropskih blagovnih znamk. Poslanec iz vrst stranke Forza Italia, ki jo vodi nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi in spada v družino Evropske ljudske stranke, se je zavzel za večji napor pri ohranjanju blagovnih znamk evropskih proizvajalcev. Skrbi ga, da Italija izgubi več kot 25 milijard evrov letno zaradi ponaredkov njihovih blagovnih znamk. Kot škodljivo tako označuje uvedbo cigaretnih škatlic brez blagovnih znamk in pa, kot se je izrazil, strašenje pred sladkorjem in maščobo, zaradi katere naj si potrošniki ne bi več upali privoščiti kruha z Nutello.

Guy Verhofstadt iz liberalne stranke ALDE pa kot največji problem Evropske unije v tem trenutku vidi nezmožnost skupnega pristopa do migracij. Po njegovem mnenju je potrebna sprememba Dublinske uredbe. Zaradi nezmožnosti Evropskega sveta, da bi to spremembo dosegel, omenja tudi možnost, da bi Evropski parlament sprožil postopek pred Evropskim sodiščem zaradi neukrepanja.

Slovenski evropski poslanci se bodo od konca junija naprej lahko premikali na relaciji Letališče Jožeta Pučnika - konferenčna dvorana Jožeta Pučnika. Na pobudo Milana Zvera iz Slovenske demokratske stranke - in na evropski ravni Evropske ljudske stranke - je namreč Evropski parlament eno od konferenčnih dvoran v svoji stavbi v Bruslju poimenoval po vodji DEMOS-a. Inavguracije se je udeležilo sedem evropskih poslancev - poleg Zvera še Lojze Peterle, Romana Tomc, Patricija Šulin, Franc Bogovič, Igor Šoltes in Ivo Vajgl.

Prihodnost stavbe Evropskega parlamenta v Bruslju pa ostaja negotova. Vodstvo parlamenta je namreč zavrnilo poročilo, ki je tehtalo, ali naj se stavba podre in zgradi na novo ali zgolj renovira. Razlog za zavrnitev je domnevno prevelika naklonjenost prvi opciji - torej rušitvi. Rušitev in ponovna izgradnja naj bi stala okrog 380 milijonov evrov, obnova pa le nekaj manj, in sicer 345 milijonov.

Ne glede na odločitev pa stavbo parlamenta čaka vsaj ena renovacija: inštalacija pitnikov vode. Ta je del načrta, s katerim naj bi do julija prihodnje leto v Evropskem parlamentu prenehali z uporabo plastenk za vodo. Evropski parlament naj bi tako vodil z zgledom in pripomogel k opuščanju plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Lansko leto je v prostorih Evropskega parlamenta svoj kratek obstoj zaključilo približno milijon plastenk.

Evropski poslanci so ta teden za svojo mesečno selitev iz Bruslja v Strasbourg potrebovali štiri ure več kot običajno. Zaradi okvare na električnem omrežju se je namreč na francoskem podeželju ustavil vlak s poslanci in njihovim podpornim osebjem. Selitev iz Bruslja v Strasbourg stane dobrih 100 milijonov evrov letno. Kljub nasprotovanju tej praksi s strani več poslancev in evropskih držav Francija vztraja, da mora Strasbourg ostati evropsko mesto.

Upamo, da se bo lahko na bolje delujoči vlak letos zastonj vkrcalo 15 tisoč evropskih osemnajstletnikov. Toliko zastonj Interrail kart bo namreč financirala Evropska unija v okviru programa Discover EU. Potovanje se mora začeti med 9. julijem in 30. septembrom, trajati med 1 in 30 dnevi in vključevati najmanj 1 in največ 4 evropske države. Prijave so na spletni strani youdiscover.eu odprte od preteklega torka do 26. junija. Vsem poslušalcem, ki ste v zadnjem letu dopolnili osemnajstko, tako sporočamo: navali narode.

 

 

8:05 Jutranje novice

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi se po neuradnih informacijah, ki jih je pridobilo več medijev, odločil uvesti dodatne carine na kitajske proizvode. Carine naj bi zadevale med 30 in 50 milijard dolarjev kitajskega izvoza letno, osredotočene pa naj bi bile na visokotehnološke produkte. Bela hiša za danes napoveduje objavo seznama ocarinjenih proizvodov.

Medtem ko se Francija zgraža nad nehumanostjo italijanskih oblasti, ki v svojih pristaniščih ne dovolijo pristati ladji Aquarius, je nevladna organizacija Oxfam francoske oblasti obtožila nehumanega in nelegalnega ravnanja z migranti. Na meji med Francijo in Italijo naj bi francoska policija zadrževala mladoletne migrante brez spremstva, jim zasegala premoženje in jih nelegalno pošiljala nazaj v Italijo.

Odbor Združenih narodov za človekove pravice ima 9 novih članov. Med njimi je tudi Vasilka Sancin, zaposlena na ljubljanski Pravni fakulteti. Spomnimo, vlada je Vasilko Sancin na to mesto predlagala po tem, ko je zaradi neprimernih zapisov o Simone Veil in pravicah žensk do svobodne odločitve o rojstvu otroka umaknila podporo Boštjanu M. Zupančiču.

 

 

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness