Ob 10. uri

V današnjem zgodovinskem BritOFFu o pokolu devetega marca. Na današnji dan leta 1956 je sovjetska vojska streljala na podpornike stalinizma, ki so protestirali na ulicah gruzinskega glavnega mesta Tbilisi. Protesti so bili posledica kritik stalinistične politike v javnih govorih s strani Stalinovega naslednika Nikite Hruščova. 

Leta 1953 je umrl dolgoletni sovjetski voditelj Josip Visarijonovič Stalin. Njegova diktatura med letoma 1927 in 1953 je dobro znana po čistkah znotraj sovjetske komunistične partije. Stalinovi politični nasprotniki so bili večinoma usmrčeni ali izgnani v delovna taborišča, bolje poznana kot gulagi. V boju za oblast po Stalinovi smrti je leta 1953 zmagal Nikita Hruščov, slavljen kot politični poveljnik sovjetskih sil v bitki za Stalingrad. Hruščov je kmalu po prevzemu oblasti začel s politiko destalinizacije, ki je v naslednjih desetletjih vodila do milejše notranje politike in izboljšanju odnosov z zahodnim blokom. Kljub temu so marca leta 1956 gruzinski zagovorniki stalinizma protestirali proti politiki Hruščova. 

Protestniki so bili večinoma študenti, ponosni na Stalinovo gruzinsko poreklo, čeprav je sam svoje korenine želel prikriti. Študentje so bili večinoma premladi, da bi najhujša leta stalinistične represije izkusili na lastni koži, močan vtis pa je na njih pustil spomin na sovjetsko zmago nad nacistično Nemčijo, ki je Stalinu prislužila veliko podporo. Zato so kritiziranje Stalinovega ravnanja dojemali kot napad na gruzinski nacionalni ponos in 4. marca 1956, ob tretji obletnici Stalinove smrti, začeli protestirati v Tbilisiju. V štirih dneh so protestniki ohromeli Tbilisi, gruzinska policija pa je izgubila nadzor, zaradi česar je njihovo delo prevzela vojska. Protestniki so poslali delegacijo, da bi se pogajala s sovjetskim vojaškim poveljstvom, vendar je bila ta aretirana in priprta v komunikacijskem uradu. Protestniki so se devetega marca zvečer spopadli z vojaki, ki so stražili urad, nakar so vojaki začeli streljati na množico protestnikov, ki so jo nato razgnali z vojaškimi oklepniki. Po uradnih podatkih je v streljanju umrlo 22 protestnikov, mnogi neuradni viri navajajo več sto civilnih žrtev.

Pokol devetega marca je pomemben mejnik gruzinske zgodovine, saj je vojaška intervencija s tem utišala večino podpornikov stalinizma in utrdila oblast Nikite Hruščova. Prav tako so se po zadušitvi protestov odnosi med Moskvo in Tbilisijem močno poslabšali, kar je na dolgi rok med Gruzinci zmanjšalo podporo do zvezne oblasti. Pomanjkanje podpore je pomenilo večji interes Gruzincev za oblikovanje lastne države, ki so si jo leta 1991 ob razpadu Sovjetske zveze tudi priborili.

Ob 8. uri 

Vlada avstralske zvezne države Victorie je napovedala izvedbo preiskave preteklih kriminalnih dejanj kolonizatorjev nad staroselskim ljudstvom Aboriginov. Pod drobnogledom bodo tudi aktualni primeri zatiranja avstralskih staroselcev. Podobne preiskave o diskriminaciji staroselcev so v preteklosti izvedli v Južni Afriki, Kanadi in na Novi Zelandiji, za Avstralijo pa bo to prva preiskava v 233 letih od prihoda Evropejcev na avstralsko celino. Aborigini, ki predstavljajo 2 odstotka avstralskega prebivalstva, so še danes marginalizirana in pogosto spregledana družbena skupina. O tem priča tudi podatek, da maloštevilni staroselci predstavljajo skoraj tretjino zapornikov v Avstraliji.

Ameriška vlada je odobrila začasni zaščitni status vsem venezuelskim državljanom, ki od vključno osmega marca letos živijo v ZDA. V ameriki živeči Venezuelci bodo tako lahko v državi legalno živeli in delali naslednjih 18 mesecev. Več milijonov Venezuelcev je v mandatu Donalda Trumpa zapustilo domovino zaradi gospodarske krize ter sankcij ZDA in Evropske Unije. Prav tako so mnogi upali, da jih bo Trump kot veliki kritik politike venezuelskega predsednika Nicolasa Madure zaščitil in jim dovolil bivanje v ZDA, česar nekdanji ameriški predsednik ni storil. Pred nekaj tedni je tudi kolumbijska vlada odobrila bivanje Venezuelcev v Kolumbiji, in sicer za obdobje desetih let. 

V Slonokoščeni obali je na parlamentarnih volitvah zmagala liberalna stranka RHDP predsednika Alassana Ouattare s 53 odstotki poslanskih sedežev. Ostalih 47 odstotkov sedežev je pripadlo opozicijskima demokratskima strankama FPI in PDCI. Slednja se je včeraj pritožila zaradi suma volilne goljufije. Za razliko od oktobrskih predsedniških volitev, ko je v nasilnih izgredih umrlo 87 ljudi, so tokratne volitve potekale mirno in brez nasilja.