Po podpisu sporazuma z Libijo in Tunizijo ter sprejemu Malteške deklaracije italijanska vlada nadaljuje z reformami obravnave migrantov. Italijansko pravosodno ministrstvo je odobrilo takoj veljaven sveženj ukrepov, ki se nanaša na položaj in sodno varstvo prosilcev za mednarodno zaščito, nastanjenih v državi. V tem sklopu bodo ustanovljena posebna prizivna sodišča za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, ki bodo edina in zadnja stopnja odločanja o pravici prosilca in bo njihova odločitev dokončna, prvo presojanje pa bo izvedla kadrovsko okrepljena azilna komisija. Drug ukrep predvideva gradnjo 18 stalnih centrov za vračanje zavrnjenih prosilcev. Sveženj mora v roku dveh mesecev potrditi italijanski parlament. Azilni postopek, ki je bil v veljavi dosedaj, je prosilcem omogočal pritožbo na morebitno negativno odločitev sodišča, kar je posledično zavrglo 70 odstotkov negativnih razsodb prve stopnje. Vlada navaja, da želi skrajšati ta dvoletni postopek, Visoki komiseriat za begunce pa opozarja, da ukinitev pritožbe na odločitev sodišča v izogib kršenju pravic prosilcev prav tako zahteva daljše presojanje prošenj na azilni komisiji in novem prizivnem sodišču.

Proti sporazumu Italije z Libijo in Malteški deklaraciji pa je z združeno izjavo nastopilo tudi 12 libijskih nevladnih organizacij, ki opozarjajo na slabe razmere v centrih za pridržanje migrantov in nespoštovanje človekovih in begunskih pravic v Libiji.

V Nemčiji je začela veljati prepoved intenzivnega hidravličnega drobljenja skrilovca najmanj do leta 2021. Zakon obenem uvaja tudi strožje predpise na področju običajnega hidravličnega drobljenja, ki se odslej ne bo več smel izvajati na območjih, kjer se nahajajo zajetja pitne vode, za raziskovalne vrtine intenzivnega drobljenja pa bo potrebno dovoljenje na ravni države. Nemški parlament bo o prepovedi, ki jo je vlada po dolgih pogajanjih sprejela junija, ponovno presojal čez štiri leta. Omejitev drobljenja je rezulat lanske peticije z več kot pol milijona podpisnikov iz Spodnje Saške, kjer se nahaja velika večina zalog plina iz skrilavca v Nemčiji. Intenzivno hidravlično drobljenje za razliko od običajnega dosega tudi fosilna goriva v samih kameninah in ne zgolj ujeta med plasti kamenin, kar zahteva visok pritisk in veliko količino tekočine za drobljenje, ki tako vsebuje več potencialno zdravju nevarnih snovi, pritisk pa povzroča večjo destabilizacijo zemeljskih plasti.

Protestniki iz vrst ameriških vojaških veteranov pa se ponovno zbirajo v podporo staroselcem v Severni Dakoti, kjer se po predsedniškem ukazu nadaljuje gradnja naftovoda Dakota Access čez reko Missouri.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je naznanil, da bo EU v skladu z Evropsko-ukrajinskim sporazumom iz leta 2014 namenila Ukrajini 600 milijonov evrov pomoči in odpravila vize za ukrajinske državljane do sredine leta. Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje so prejšnji teden razglasili za najbolj nasilen v zadnjem letu bojev med vladnimi in uporniškimi oboroženimi silami na vzhodu Ukrajine, EU pa je ukrajinski vladi za namen obračanja na evropski trg in reform v prid EU v preteklosti že nakazala okoli 2 milijardi evrov posojila.