Ruska vojska je povedala, da je začela zmanjševati obseg svojih sil, ki sodelujejo v vojaških operacijah v Siriji. Prvi bosta vojno območje zapustili ladji ruske mornarice, letalonosilka Admiral Kuznetsov in jedrska križarka Peter Veliki. Ladji ruske severne flote sta v Sredozemlju delovali od oktobra lani. Letala iz letalonosilke Admiral Kuznetsov so sodelovala pri zračnih napadih, ki so podpirala vladne sile v bitki za Alep. Rusija je sporočila, da bo umaknila tudi del kopenskih in letalskih sil, še vedno pa bo delovala rusko vojaško oporišče v pristanišču Tartus. Konec lanskega leta je Rusija povedala, da bo imela v Tartusu stalno nameščene vojaške enote. V tem pristanišču je imela vojaško bazo že Sovjetska zveza, a od devetdesetih let naprej Rusija v njej ni imela nameščenih stalnih enot. Rusija je sicer delni umik iz Sirije napovedala že marca lansko leto, tudi takrat - tako kot sedaj - pa je napoved umika sovpadala s poizkusi zagona mirovnih pogajanj.

Ameriška vlada je objavila poročilo tajnih služb o dejavnostih ruskih agencij v zvezi z lanskoletnimi ameriškimi volitvami. Poročilo, katerega glavni avtorji so CIA, NSA in FBI, ugotavlja, da je Rusija poskušala vplivati na izid ameriških volitev. Po njihovem naj bi bilo zelo verjetno, da je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal izvajanje kampanje z namenom diskreditacije kandidatke Hillary Clinton, delegitimizirati njeno administracijo in spodkopati javno zaupanje v demokratične procese v ZDA. Manj gotove so bile ameriške oblasti o tem, ali je ruska vlada poskušala pomagati izvoliti Donalda Trumpa, kar kaže da obveščevalci menijo, da Rusija sama ni verjela v Trumpov uspeh. Poročilo se ne ukvarja s tem, kako močno so ruske dejavnosti vplivale na izid volitev. Ameriški obveščevalci so poleg ga zapisali, da menijo, da je rusija odgovorna za vdor na strežnike Demokratske stranke. Elektronska sporočila menedžerja kampanje Hillary Clinton naj bi ruske oveščevalna agencija GRU po posrednikih predala spletni strani WikiLeaks, ki jih je nato objavila pred volitvami. Poročilo je skrčena verzija tajnega poročila, ki so ga obeščevalci pripravili za Belo hišo in je bilo predstavljeno tudi Donaldu Trumpu. Trump se je na poročilo odzval v izjavi, ki ne zanika ugotovitev poročila, a je zatrdil, da dejavnosti ruske vlade niso imele vpliva na njegovo izvolitev. Poudaril je tudi, da ni bilo nobenih nepravilnosti pri izvedbi volitev in štetju glasov, kar je sicer napisano tudi v samem poročilu. Trump je napovedal tudi ustanovitev posebne delovne skupine, ki v 90 dneh pripravila načrt za okrepitev ameriške obrambe v kibernetskem bojevanju. 

Upor vojakov v Slonokoščeni obali se je v soboto razširil tudi v največje mesto Abidjan. Vojaki zahtevajo višje plače in dodatne bonuse. Vstaja se je začela v petek, ko so zavzeli mesta  Bouaké, Daloa in Korhogo. To so drugo, tretje in četrto največje mesto v državi, ki imajo skupaj več kot milijon prebivalcev. Iz prestolnice Yamoussoukro poročil o uporu ni. Abidjan je največji gospodarski center v državi in ima skoraj 5 milijonov prebivalcev. Ponoči je bilo slišalo streljanje v okolici tamkajšnje vojaške baze, vendar ni poročil, da bi vojaki uspeli prevzeti nadzor nad večjim delom mesta. Večina uporniških vojakov naj bi bila nekdanjih članov Forces Nouvelles, uporniške skupine v času državljanske vojne, ki je potekala med leti 2002 in 2007. Vojska Slonokoščene obale, ki jo pestijo frakcijske delitve, je bila po koncu vojne sestavljena iz oboroženih skupin, ki so sodelovale v državljanski vojni, do njene reforme pa kljub obljubam ni prišlo. Vlada je obljubila pogajanja, vendar se uporniki na ponudbo še niso odzvali.