Ob 10:05

Dobrodošli v današnjem zgodovinskem Britoffu. Leta 1590 se je na današnji dan odvila bitka, ki je bila sicer sama po sebi le ena od številnih, a zato nič manj pomembna, v seriji bitk med hugenotskim kraljem Henrikom Navarskim in katoliškimi oblastmi iz Pariza. Gre za bitko za Ivry, v kateri je Henrik premagal Katoliško ligo z vojvodo Mayennskim na čelu. Tako je postal Henrik edini legitimni kandidat za naslednika francoske krone. Vendar ga večina prebivalstva ni želela priznati kot takega, saj je bil hugenot, ne katoličan. Kljub obleganju Pariza v mesto ni bil spuščen, vse dokler se ni dal krstiti - šele nato je leta 1598 postal kralj Henrik IV Francoski.

Bitka za Ivry je bila ena od tako imenovanih francoskih verskih vojn, ki so se odvijale v 60-ih letih 16. stoletja. V njih ni šlo zgolj za nasprotja med protestantskimi hugenoti na eni in katoličani na drugi strani, temveč tudi za nasledstvo francoske krone. Zanjo sta se potegovali katoliška vojvodska hiša Guisov in manj premožna, kalvinizmu naklonjena, hiša Condejev, veja Burboncev. Za ohranitev prestola pa se je borila izumirajoča hiša Valoisev, ki je leta 1572 zaostrila odnos do hugenotov. Takrat je Katarina de Medici, mati kralja Karla IX, domnevno ukazala izvesti masaker nad med 20 in 30 tisočimi hugenoti, ki so bili takrat kot poročni gostje nastanjeni v Parizu. To je bila namreč noč po poroki med kraljevo sestro Margareto de Valois in hugenotskim Henrikom Navarskim. Henrik je masakru ušel s pomočjo Margarete in z obljubo, da se bo dal krstiti, po tem pa je ostal hišni ujetnik na dvoru. Vendar mu je kmalu uspelo pobegniti in začele so se verske vojne.

Ko je Henrik prišel na francoski prestol, je izdal Nantski edikt, ki je francoskim kalvinistom oziroma hugenotom podelil pravico do varnih zatočišč, kar je pomenilo oborožene trdnjave. Najznamenitejša med njimi je bila La Rochelle, za vzdrževanje katere je sam kralj letno prispeval 180 tisoč kron, poleg 150 drugih trdnjav, ki so jih hugenoti vzdrževali sami. Poleg tega je edikt določal nekatere geografske prostore, v katerih smejo hugenoti izvajati svoje verske obrede, ter dajal pravico do zasedanja uradnih mest in opravljanja katerihkoli drugih del v državi.

Nantski edikt je leta 1685 preklical Ludvik XIV, ki je hugenote zopet začel preganjati, zaradi česar se jih je večina odselila iz Francije. Nekateri, ki so se pred pregonom zatekli v nemške dežele, so tja zanesli tudi pravljico Rdeča kapica, ki so jo pred tem poznali le v Franciji.

Za več o dogajanju priporočamo ogled filma Kraljica Margot.

Ob 8:05

Irsko visoko sodišče je razsodilo, da poljskega državljana Arturja Celmerja ne bo izročilo Poljski. Odločitev so obrazložili s tem, da je poljska vladavina prava preveč okrnjena. Poljska vladajoča Stranka zakona in pravice je namreč lani uvedla reformo, po kateri ima parlament pravico neposredno postavljati sodnike. Celmerja, ki je bil na Irskem aretiran zaradi z drogami povezanih kaznivih dejanj, bo zato ta država izročila Sodišču Evropske unije.

Greenpeace je objavil poročilo, v katerem ugotavlja, da industrijsko lovljenje podvrste rakov - krila - poteka v neposrednih območjih, kjer se prehranjujejo kiti in so nastanjene kolonije pingvinov. V organizaciji pozivajo k takojšnji prepovedi lova na območjih naravnih rezervatov. Prejšnji mesec je raziskava Konvencije za ohranitev antarktičnih morskih življenjskih virov ugotovila, da se populacija krila zaradi podnebnih sprememb in ribolova močno manjša, kar ima lahko posledice na populacijo nekaterih njegovih plenilcev, kot so kiti, pingvini in tjulnji. Od 70-ih let prejšnjega stoletja se je populacija krila zmanjšala za 80 odstotkov.

Google je, sledeč Facebookovim stopinjam, razglasil, da bo tudi sam prepovedal oglaševanje nereguliranih ali spekulativnih finančnih produktov, med katerimi so tudi kriptovalute. Iz korporacije so tudi sporočili, da so zaradi kršenja oglaševalskih pravil leta 2017 odstranili 3,2 milijardi oglasov, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2016.