Britoff išče mir in svobodo

Britoff išče mir in svobodo

Aktualno-politična novica
26. 3. 2017 - 12.00
 / BritOFF

Beloruska policija je odvzela prostost okoli 600 protestnikom in dvajsetim novinarjem v Minsku, kjer se je približno tisoč ljudi zbralo na demonstracijah proti predsedniku Aleksandru Lukašenku in sprejetemu zakonu, ki uvaja denarno kazen za brezposelnost. Še vedno pridržani naj bi pred sodišče domnevno stopili danes, število ni znano. Policijske sile so nad zbranimi protestniki in mimoidočimi uporabile fizično nasilje in vodne topove, še pred začetkom protesta pa so v raciji za nekaj ur pridržale približno 60 aktivistov Centra za človekove pravice Viasna. Protest, poimenovan Dan svobode, se je hkrati odvijal tudi v mestih Grodno in Brest, Lukašenko pa je v začetku tedna protestnike označil za tuje agente. Protesti proti vladavini Lukašenka se v Belorusiji odvijajo vse od začetka februarja, bolj množično pa od sredine tega meseca, ko je proti davku na brezposelnost protestiralo nekaj sto ljudi. Lukašenko je davek, ki predvideva približno 200 evrov letne kazni za državljane, ki so zaposleni manj kot šest mesecev na leto in bi zajel približno desetino prebivalstva, za davčno leto 2016 zaradi protestov sicer zamrznil.

Policija pa ne počiva niti v sosednji Rusiji, kjer v več mestih potekajo protesti proti korupciji premierja Dimitrija Medvedjeva. V Moskvi, kjer se je zbralo okoli 10 tisoč protestnikov, je policija takoj ob prihodu na demonstracije odvzela prostost organizatorju protesta in opozicijskemu politiku Alekseju Navalnemu in kasneje še vsaj 100 protestnikom. Okoli 30 jih je bilo domnevno aretiranih tudi v Vladivostoku, manjše število pa tudi v drugih mestih. Večina protestov nima dovoljenja lokalnih oblasti, načelnik moskovske policije pa je napovedal, da posledično policija ne bo zagotovljala varnosti protestnikov v primeru soočenja s provladnimi skupinami. Proteste v stotih ruskih mestih je Navalni napovedal v začetku meseca, potem ko je njegova Fundacija za boj proti korupciji objavila poročilo, ki Medvedjeva obtožuje prejemanja podkupinin in pranja denarja s pomočjo dobrodelnih organizacij v višini milijarde evrov. Navalni, ki je organiziral zadnje množične proteste ob spornih parlamentarnih volitvah in ustoličenju Vladimirja Putina za predsednika v letih 2011 in 2012, je bil leta 2013 obsojen na pet let pogojne zaporne kazni zaradi domnevnega oškodovanja podjetja Kirovles v višini približno 500 tisoč evrov. Vrhovno sodišče je po razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki Rusijo dolži kršenja pravice do poštenega sojenja, novembra lani zadevo vrnilo v ponovno presojanje na nižjo stopnjo, ki je v začetku meseca ponovno potrdilo sodbo iz leta 2013. Navalni je že avgusta lani napovedal svojo kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2018, kar mu omenjena obsodba po ruski zakonodaji sicer onemogoča.

Pakistanska oblast je naznanila začetek gradnje ograje na svoji približno 2500 kilometrov dolgi zahodni meji z Afganistanom, ki razdvaja etnično skupnost Paštunov iz obeh držav. Uradni Kabul, ki ne priznava meje iz kolonialnih časov, imenovane Durandova linija, napovedani gradnji nasprotuje in napoveduje korake za preprečitev mejne ograje. General pakistanske vojske Qamar Bajwa je odločitev Islamabada utemeljil s preprečevanjem prihoda oboroženih islamistov v državo predvsem na severozahodu države čez napol avtonomno Zvezno upravo plemenskih območij, kjer pakistanska provincialna in državna sodna oblast nimata pristojnosti. V tem delu države živijo večinoma Paštuni in pripadniki drugih etničnih skupnosti, ki so naseljeni na obeh straneh Durandove linije in čez mejo dnevno prehajajo. Območje je vzrok spora med državama, ki druga drugo obtožujeta, da je Zvezna uprava plemenskih območij nenadzorovano zatočišče za teroriste že vse od ameriške invazije v Afganistan leta 2001. Predlog reforme statusa regije je po odobritvi zvezne vlade v proceduri v pakistanskem parlamentu, vendar mu ugovarjajo afganistanske oblasti in paštunski voditelji. Pakistanska oblast je mejne prehode z Afganistanom, ki so bili domnevno kot posledica terorističnih napadov zaprti en mesec, ponovno odprla šele v začetku tega meseca.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness