V New Yorku je potekalo drugo informativno glasovanje za izbiro novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov. Bivši slovenski predsednik Danilo Türk je iz drugega mesta, ki ga je dosegel julija zdrsnil na četrto. Največ podpore je ponovno dobil nekdanji visoki komisar ZN-a za begunce Antonio Guterres. Na drugo mesto se je uvrstil nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić, tretja pa je bila argentinska zunanja ministrica Susane Malcorra. Za izbiro generalnega sekretarja so najpomembnejši glasovi petih stalnih članic varnostnega sveta. Med njimi naj bi Velika Britanija in Francija podpirali Guterresa, Rusija pa ne skriva, da si želi kandidate iz nekdanje vzhodne Evrope.  Neuradno naj bi ZDA podpirale Malcorro, predvsem pa se zavzemajo za žensko kandidatinjo.  Novi generalni sekretar naj bi bil predvidoma izbran oktobra ali novembra.

Ameriški ekonomist in nobelovec Joseph Stigliz je odstopil iz komisije, ki jo je panamska vlada ustanovila po izbruhu afere "Panama papers". Komisija naj bi raziskala razvpito nepregleden panamski finančni sistem in izdala priporočila za reforme. Kot je povedal Stigliz je odstopil zato, ker se vlada ne želi držati dogovora, da bo poročilo komisije razkrito javnosti. Poleg Sigliza je odstopil tudi švicarski strokovnjak za boj proti korupciji Mark Pieth. Obseg netransparentnih finančnih transakcij in off-shore podjetji za izogibanje plačila davkov, ki poteka v Panami, je postal znan po tem, ko je bilo razkritih 11,5 milijona dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca. Kot je povedal Pieth je bil ob pregledu dokumentov tudi sam presenečen, koliko domnev o izogibanju davkov se je potrdilo v praksi.

V Aleppu se nadaljujejo hudi boji. Po tem ko so prejšnji teden sirijske vladne sile zaprle obroč okoli mesta,  poskušajo uporniki, ki naj bi šteli okoli deset tisoč borcev, prebiti blokado in ponovno vzpostaviti oskrbovalne poti. Pri tem jim ne nasprotujejo zgolj sile Bašarja al-Assada, ampak tudi rusko letalstvo. V petek so uporniki napadli vojaško bazo Ramousah na jugu mesta. Poročila o tem, ali so uspeli prevzeti nadzor nad celotnim kompleksom so nasprotujoča. Medtem v New Yorku za vrati OZN-a potekajo pogajanja o možnostih vzpostavitve koridorjev, po katerem bi se lahko iz mesta umaknilo približno četrt milijona civilistov, ki so ujeti v mestu.  Pogovori za enkrat niso ponudili rešitve. Zapletalo naj bi se predvsem zaradi Rusije. Slednja namreč vztraja pri zelo omejenem premirju, čemur nasprotujejo zahodne države in predvsem humanitarne organizacije. Slednje namreč želijo, da bi civilisti, ki se bodo odločili ostati v mestu, imeli dostop do humanitarne pomoči tudi po koncu prekinitve ognja.  Drugače bo namreč umik civilistov pomenil zgolj zeleno luč za še bolj nediskrimatorno  bombardiranje mesta.

Za vikend branje APR priporoča:

Kako naj bi malezijski premier pridobil stotine miljonov dolarjev z invetiranjevm v Van Goghove slike in film Martina Scorseseja. Zgodba 1MDB.

Ob obletnici Hirošime, dokumentarec o tem zakaj je bomba padla.

In še konzervativni komentar fenomena Trump.