V nedeljo se je, kot vam zna povedati že vsak, ki kaj malo spremlja medije in politiko, odvil drugi krog lokalnih volitev. Na volišča so se odpravili tudi v Mestni občini Kranj. Volilni upravičenci, ki so se sploh odpravili volit, so dosedanjemu županu Matjažu Rákovcu iz stranke Socialnih demokratov podelili blagoslov za še en mandat. S slabimi 71 odstotki je Rakovec premagal kandidata SDS, Iva Bajca. V kranjskih krajevnih skupnostih Prímskovo, Bratov Smuk, Planina in Húje pa so hkrati izvedli tudi svetovalna referenduma o spremembah meja krajevnih skupnosti. Sklep o razpisu referendumov je Mestni svet občine Kranj požegnal 25. maja letos, na dan mladosti torej.

Najprej o referendumu v krajevnih skupnostih Primskovo in Bratov Smuk. Za svetovalni referendum so se odločili, ker se želijo prebivalci večstanovanjskega naselja Planina 3 odcepiti od krajevne skupnosti Primskovo in se priključiti krajevni skupnosti Bratov Smuk. Po njihovem je namreč družbeno-bivanjska problematika v krajevni skupnosti Bratov Smuk veliko bolj podobna njihovi kot pa tista v krajevni skupnosti Primskovo. Na referendumu so volilne upravičence v teh krajevnih skupnostih vprašali, ali se strinjajo, da se območje, ki obsega nekatere objekte na Cesti Jaka Platiše, Ulici Janka Puclja, Trgu Rivoli, Trgu Prešernove Brigade ter Ručigajevi cesti, izloči iz območja krajevne skupnosti Primskovo in priključi h krajevni skupnosti Bratov Smuk. Po zaenkrat še neuradnih podatkih je za predlog glasovalo dobrih 72 odstotkov volivcev ob nizki udeležbi – ta je znašala nekaj čez 28 odstotkov.

Drugi svetovalni referendum se je odvil v krajevnih skupnostih Planina in Huje. Pokazal se je namreč interes za združitev obeh krajevnih skupnosti, referendumsko vprašanje pa se je glasilo: »Ali se strinjate, da se Krajevna skupnost Planina in Krajevna skupnost Huje združita v krajevno skupnost z imenom: Krajevna skupnost Planina-Huje?« Tudi v tem primeru so volivci predlog podprli, saj je dobil več kot 80 odstotkov podpore. Na ta referendum se je odpravilo slabih 22 odstotkov volilnih upravičencev.

Izida obeh svetovalnih referendumov nista zavezujoča in še precej časa bo moralo miniti do njune uveljavitve. Potrebna bo sprememba statuta z ukinitvijo ožjega dela občine oziroma s spremembo območij krajevnih skupnosti, potem sledi še potrjevanje v kranjskem mestnem svetu. Statutarne spremembe in z njimi sprememba meja krajevnih skupnosti ter združitev dveh krajevnih skupnosti v eno bodo prišle v veljavo šele proti koncu leta 2026. Članom sveta krajevnih skupnosti Primskovo, Bratov Smuk, Huje in Planina mora namreč poteči ta mandat, izvoljeni pa so bili komaj dobra dva tedna nazaj. 

Ob osmih

Obeta se prva kadrovska rošada v vladi Roberta Goloba. Iz njegovega kabineta so sporočili, da bo sprejel odstop notranje ministrice Tatjane Bobnar. Ta je sporočila, da bo podala odstop, ko se vrne iz Bruslja, to pa bo predvidoma v petek zvečer. Bobnar ni uspela s predlogom za imenovanje Boštjana Lindava za polni mandat na čelu policije. Lindav ostaja le vršilec dolžnosti, Bobnar pa je govorila o tem, da se mora politično kadrovanje v policiji končati. Od Lindava je Golob zato zahteval poročilo o političnih pritiskih nanj, po informacijah, ki so jih posredovali iz kabineta predsednika vlade, pa sedaj o pritiskih v poročilu ni govora.  Viri Večera omenjajo, da so v poročilu navedena konkretna imena, ki so pritiskala na direktorja policije. Svoje poročilo je poslala še ministrica, to pa naj bi bilo bolj splošno. Kdo bo nasledil Bobnar na čelu policijske ministrice, še ni jasno, se pa v medijih omenjajo dosedanji državni sekretar na notranjem ministrstvu Branko Lobnikar, državni sekretar na obrambnem ministrstvu in nekdanji Janšev ter Šarčev operativec Damir Črnčec ter svetovalec predsednika republike in nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic.

 

Tatjana Bobnar bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu. Obenem bo policija preučila možnosti, da bi poročilo direktorja policije Boštjana Lindava prišlo v javnost. Tehtati bodo morali med varovanjem podatkov in javnim interesom. 

Ob devetih

Švicarski parlament je za nova ministra izvolil poslovneža in nekdanjega vodjo desne Švicarske ljudske stranke Alberta Röstija ter nekdanjo socialno delavko in socialdemokratinjo Élisabeth Baume-Schneider. V 7-člansko švicarsko vlado sta bila izvoljena po odstopu dveh ministrov. Konec leta se bo namreč upokojil finančni minister Ueli Maurer, zaradi skrbi za moža, ki okreva po kapi, pa je odstopila tudi ministrica za energijo Simonetta Sommaruga. Zaradi posebnega sistema določanja ministrskih resorjev še ni znano, kateri ministrstvi bosta prevzela Rösti in Baume-Schneider. 

 

Na včerajšnji skupščini Mercatorja je skupina Fortenóva opravila menjave v vodstvu najboljšega soseda. Nova člana poslovodstva bosta direktor kontrolinga v Fortenovi Hrvoje Bošnjak, ki bo pristojen za finance, in član Konzumove uprave Tomislav Kramarić. Ta bo v Mercatorju odgovoren za maloprodajo. Mandat sta končala Draga Cukjati in Igor Mamuza. Še naprej bo poslovodstvu predsedoval Tomislav Čizmić. Fortenova je dobrih 89 odstotkov Mercatorjevih delnic prevzela aprila lani, letos pa je skupina postala edina Mercatorjeva lastnica. 

Vir slike: Creative Commons