Pozdravljeno poslušalstvo predzadnjega Neuradnega lista v tej sezoni. Ministrstvo za zdravje je v vladni postopek vložilo Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031. V četrtek vloženi predlog zakona v obrazložitvi kot temeljno izpostavlja učinkovitost slovenskega zdravstvenega sistema, saj da mora ta biti zmožen zadovoljevati potrebe prebivalstva, še posebej od nastopa epidemije, ki je osvetlila pomanjkljivosti in slabosti ter kadrovsko podhranjenost slovenskega zdravstva. Ministrstvo pa je kot cilj zakona navedlo zagotovitev finančnih sredstev v načrtovanem obsegu in po načrtovani dinamiki za vzpostavljanje najpomembnejših operativnih zmogljivosti slovenskega zdravstva.

Zagotavljanje sredstev se po predlogu zakona nanaša na univerzitetna klinična centra, splošne in specializirane bolnišnice, porodnišnice, primarno zdravstvo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter na izobraževalne ustanove. Predvidena vsota dodatnega denarja v naslednjem desetletju je nekaj manj kot 2 milijardi evrov. Investicije v zdravstvo bodo določene z letnim načrtom, ki ga sprejme vlada na podlagi Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 – Skupaj za družbo zdravja in na podlagi programa o strateških investicijah v znanstveno-izobraževalne ustanove s področja zdravstva.

Zaradi dotrajanosti slovenskih bolnišnic in opreme kot nujno navaja zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev, saj oba univerzitetna klinična centra stremita k razvoju novih tehnologij. Med večjimi načrtovanimi investicijami sta izgradnja nove gastroenterološke klinike in novega objekta Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko. 

Eden glavnih ukrepov za revitalizacijo slovenskega zdravstva in rešitev za kadrovsko podhranjenost je po predlogu strateško investiranje v znanstveno-izobraževalne ustanove s področja zdravstva. Predvideno je povečanje števila vpisnih mest za študija medicine in dentalne medicine in postopno uvajanje študija dentalne medicine in farmacije na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru; ta programa je bilo doslej možno študirati le pod okriljem ljubljanske univerze. Strošek povečanja števila vpisnih mest za študij medicine in širitve na področju znanstvene dejavnosti, ki jo izvajata fakulteti, je ocenjen na 210 milijonov evrov za ljubljansko medicinsko fakulteto in 20 milijonov manj za mariborsko.

Predlog zakona sicer sledi polemični razpravi o uvedbi nove davčne reforme in socialne kapice, ki bi ob implementaciji slovenski zdravstveni sistem prikrajšala za slabih 50 milijonov evrov letno, davčna reforma pa bi javne prihodke čez pet let zmanjšala za 280 milijonov evrov, po popolni uveljavitvi pa kar za milijardo. Temu so sicer že nasprotovali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj vir za krpanje finančnih lukenj v predlogu Zakona o debirokratizaciji - v sklopu katerega je opredeljena uvedba socialne kapice - ni opredeljen. 

Ministrstvo za zdravje in vlada trdita, da skušata pomladiti in opolnomočiti slovenski zdravstveni sistem z naložbami v infrastrukturo in izobraževanje bodočih kadrov, a obenem zdravstvu s poseganjem v davčno zakonodajo grozi primanjkljaj v proračunu kot posledica davčnih olajšav zaradi socialne kapice in davčne reforme. Ob 'investiciji v bodočnost' lahko torej hkrati opazujemo tudi proces privatizacije zdravstva, zaradi katere se bodo bodoči kadri usmerjali v privatno sfero ali bežali v tujino. To lahko ponazorimo z nedavnim povabilom Ameriške gospodarske zbornice, ki je parlamentarne stranke povabila na poslovni zajtrk, kjer so strokovnjaki opozarjali, da bi morali v Sloveniji imeti javno zdravstvo in ne državnega. Državno naj bo potemtakem javno.