Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da bo 12. junija vendarle odpotoval v Singapur na srečanje s severnokorejskim Vrhovnim vodjo Kim Džong Unom. Odločitev predstavlja nov obrat, potem ko je srečanje pred dobrim tednom dni Trump že odpovedal, domnevno zaradi sovražne retorike Severne Koreje. Za zaprtimi vrati in ob odsotnosti tiskovnih agencij retorika kot kaže ni tako sovražna, Trump si je namreč premislil po dvournem obisku Kim Jong Čola, podpredsednika Delavske stranke Koreje in nekdanjega vodje severnokorejske obveščevalne agencije, v Beli hiši. Kim Jong Čol, ki ga nazivajo kot desno roko Kim Jong Una, se je pred tem v New Yorku sestal z ameriškim zunanjim ministrom Mikeom Pompeom. Pogovori med stranema prav tako potekajo na demilitariziranem območju med Korejama.

Jordanski kralj Abdullah drugi je vladi naročil, naj ne zviša cen goriva in elektrike, potem ko je več tisoč protestnikov na ulicah širom države blokiralo prometnice in zahtevalo odstop vlade. V četrtek je vladni komite, ki mesečno revidira cene goriv, naznanil zvišanje cen goriv v višini do 5,5 odstotkov in cene elektrike za okrog 20 odstotkov. Kljub kraljevi odločitvi, ki naj bi po vladnih izračunih državni proračun oskubila za 22,5 milijonov dolarjev, se protesti po poročanju lokalnih medijev nadaljujejo. Protesniki namreč nasprotujejo tudi novemu davčnemu zakonu, ki je v parlamentarni obravnavi. Že v sredo je več sindikatov organiziralo stavko proti spremembi davčne zakonodaje, katere se je v prestolnici Amman udeležilo nekaj tisoč protesnikov. Sindikati vlado obtožujejo uklanjaja zahtevam Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in iztiskanja srednjega razreda ter povečevanja razlike med revnimi in bogatimi.

Novi davčni zakon bi povečal število zavezancev k davku na dobiček in poostril pregon davčnih neplačnikov. Nova davčna zakonodaja je ena osrednjih zahtev IMF-a, ki od jordanske vlade zahteva znižanje javnega dolga na 77 odstotkov BDP-ja do leta 2021. Jordanija ima trenutno okrog 35 milijard dolarjev javnega dolga, približno 90 odstotkov BDP-ja. Že leta 2017 je pod pogojem reform IMF Jordaniji namenil prek 700 milijonov dolarjev težko posojilo. Cene osnovnih življenskih dobrin se v Jordaniji strmo povzpenjajo, na primer cena kruha se je od začetka leta zaradi umika državnih subvencij podvojila, po uradnih podatkih pa 20 odstotkov prebivalstva Jordanije živi na pragu revščine, prav tolikšen delež državljanov pa je brezposelen.

Ivan Monteiro je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja brazislkega državnega naftnega podjetja Petrobras. Izbran je bil na izrednem srečanju upravnega odbora nekaj ur za tem, ko je z mesta direktorja odstopil Pedro Parente, za čemer je tržna vrednost delnice padla za okrog 20 odstotkov. Odstop Parenteja je bila ena zahtev delavcev Petrobrasa, ki so se 10-dnevni stavki tovornjakarjev s tridnevno stavko pridružili v sredo. Delavci nasprotujejo tržnemu določanju cene nafte, ki ga je uvedel Parente. Poleg tega naj bi se bali tega, da bo Parente začel s privatizacijo 64-odstotnega deleža, ki ga ima v podjetju brazilska država. Parente je vodenje podjetja prevzel leta 2016 pod pogojem, da se vlada ne bo umešavala v določevanje cene nafte. Vlada pa je ta teden zaradi stavke v transportni industriji, ki je ohromila prometnice ter za več kot 30 odstotkov okrnila brazilski dnevni izvoz, storila točno to. Cene dizla so se v manj kot letu dni merjeno v realih zvišale za več kot 40 odstotkov, brazilski predsednik Michel Temer je tako v ponedeljek z odlokom cene dizla na črpalkah za obdobje 60 dni znižal za 12 odstotkov.