BritOFF Karla I

BritOFF Karla I

Aktualno-politična novica
Karl I in Henrieta Marija
30. 1. 2019 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10.05

Pozdravljeni v zgodovinskem Britoffu. Na današnji dan pred 370 leti je bil obglavljen kralj Karel I Angleški iz hiše Stuartov. Za kralja je bil okronan leta 1625, kmalu nato pa se je poročil s francosko princeso Henriette Mario. S poroko ni bil zadovoljen britanski parlament, saj je bila nova kraljica katoličanka. Čeprav je Karel parlamentu obljubil, da ne bo omilil zakonov, uperjenih proti katoličanom, je v tajni poročni pogodbi z Ludvikom XIII obljubil prav to, še več, obljubil mu je sedem bojnih ladij, ki bi Francozom pomagale premagati hugenote v La Rochellu. Kljub temu je dve leti zatem vojaško odpravo poslal v bran hugenotom in napadel Francijo, a podvig zaradi skromnih financ in domnevno slabega vodstva vojvode Buckinghamskega ni bil uspešen. Vojvoda je že leto dni predtem vodil vojaški podvig proti Španiji, ki je bil prav tako neuspešen, zaradi česar je postajal med parlamentarnimi poslanci vse manj priljubljen. Ker ga kralj ni želel odstaviti, je za to poskrbel atentat.

Nezadovoljstvo parlamenta je kralj še povečal, ko je poskušal pobirati davke brez njegovega privoljenja. Parlament je zahteval, da mora sam potrjevati davke, Karel pa je parlament razpustil in samostojno vladal 11 let. V tem času vendarle ni smel pobirati posebnih davkov brez pristanka parlamenta, temveč zgolj davke v kraljevi pristojnosti. Finančne težave vlade je tako denimo reševal z uveljavljanjem pozabljenega srednjeveškega zakona, ki je od vseh plemičev z določenim bogastvom zahteval, da se udeležijo kronanja. Tedaj je kralj za nazaj oglobil vse tiste, ki jih na njegovem kronanju ni bilo. Najbolj osovražen pa je bil davek na ladje, saj se je tega do tedaj pobiralo zgolj v času vojn. Nič od tega pa kralja ni rešilo finančnih težav in sredi leta 1640 je bankrotiral.

Kraljeve težave pa so najbolj zaostrovali verski spori. Škotska je denimo zbrala vojsko, ko ji je kralj skušal vsiliti prenovljen molitvenik, in napadla Anglijo. Kralj je moral podpisati ponižujoč mirovni sporazum. Upor se je zgodil tudi na pretežno katoliškem Irskem. S kraljem pa so bili še naprej nezadovoljni parlamentarni poslanci, ki so si postopoma izborili vse večje pristojnosti, denimo, da se parlament lahko razpusti zgolj z lastnim soglasjem. Ko je kralj lastnoročno prišel v parlament aretirat pet poslancev, ki naj bi domnevno pomagali škotski vojski, je med parlamentarci izgubil vso kredibilnost.

Sredi leta 1642 sta se obe strani začeli oboroževati in kmalu so izbruhnili spopadi. Kraljeva stran je izgubljala. Kralja so nazadnje ujeli in ga predali sodišču. Obtožen je bil izdaje, vojn v lastnem interesu, zločinov, delovanja proti javnemu interesu, proti svobodi, pravici in miru. Karel je pred sodiščem ponavljal, da ni takšne posvetne oblasti, ki bi imela avtoriteto soditi kralju. Sodišče pa je menilo, da je kralj sicer institucija, ki ima največjo avtoriteto, konkretni osebi, ki jo zaseda, pa je mogoče soditi.

Karel je bil obsojen na usmrtitev. Pred obglavljanjem je prosil za dve majici, da v mrzlem zraku ne bi trepetal in bi ljudje ne mislili, da trepeta od strahu. Kmalu zatem je oblast prevzel vojaški poveljnik parlamentarnih sil in eden izmed podpisnikov smrtne obsodbe kralju Oliver Cromwell ter se oklical za Lorda Protectorja republike oziroma Commonwealtha. Leta 1658 je umrl naravne smrti, sledila pa je obnova monarhije s Karlom II. Cromwellovo truplo so takrat izkopali iz zemlje, ga obesili za verige in mu odsekali glavo, prav tako 30. januarja, torej na obletnico obglavljenja Karla I.

 

Ob 8.05

Ameriška obtožnica proti kitajskemu podjetju Huawei in njegovi finančni direktorici Meng Wanzhou je postala javna. Obtožnica podjetje Huawei bremeni zavajanja bank in ameriških oblasti o razmerju med hongkonškim podjetjem Skycom Tech in Huawei Device Inc. Naveza teh dveh podjetij je Huaweiju omogočala prodajo ameriških elektronskih naprav Iranu kljub ameriškim sankcijam proti tej državi. Meng Wanzhou naj bi osebno zavajala in prikazovala nepovezanost obeh podjetij. Tretja obtožnica podjetje Huawei bremeni kraje poslovnih skrivnosti od ameriške izpostave nemškega Telekoma.

Pakistansko sodišče je zavrglo pritožbo na oprostitev kristjanke Asie Bibi. Ta sedaj sme zapustiti državo, v kateri je življenjsko ogrožena zaradi verske netolerance. Leta 2009 je namreč zajela vodo iz vodnjaka, iz katerega sicer zajemajo muslimanke, kar je sodišče takrat prepoznalo za blasfemično. V zaporu je morala preživeti devet let. Ko je sodišče njen primer obravnavalo ponovno, je ni prepoznalo za krivo in ji novembra 2018 podelilo prostost. To je spodbudilo množične proteste v pretežno muslimanski državi, na sodišče pa sta bili vloženi pritožba in zahteva po reviziji.

Združene države Amerike nadaljujejo počasen državni udar v Venezueli. Tako so nadzor nad venezuelskimi bančnimi računi v Združenih državah predale Juanu Guaidoju. Če preobrnemo izjavo piarovca ameriške vlade, lažje razumemo ukrep: pooblastilo bo pomagalo nelegitimni venezuelski vladi zavarovati sredstva v korist interesom Združenih držav. Poleg predaje pooblastil nad venezuelskimi bančnimi računi je Donald Trump napovedal tudi sankcije proti venezuelskemu naftnemu podjetju PDVSA. ZDA naj bi zamrznile sedem milijard dolarjev sredstev in podjetju povzročile za 11 milijard dolarjev škode v prihajajočem letu.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness