0800

Ruska federacija in Združene države Amerike sta v skupnem projektu očistili več sovjetskih raziskovalnih postaj na Antarktiki, v katerih so se nahajali radioaktivni izotopi. Raziskovalne postaje zaradi mrzle lokacije niso bile posebej varovane, zato je obstajala možnost, da bi se lahko nepooblaščene osebe dokopale do radioaktivnih materialov in jih uporabile v umazani bombi.

Islamska država nadaljuje kampanjo usmrtitev. Tokratni žrtvi sta Norvežan in Kitajec, ki sta bila v ujetništvu že dlje časa. Kitajska država je že napovedala povračilo za uboj, s čimer obstaja možnost bodoče udeležbe Kitajske pri kaosu na Bližnjem vzhodu. Po potrditvi strmoglavljenja ruskega letala nad Sinajem z bombo se ostri tudi ruska retorika. Zunanji minister Sergej Lavrov je strmoglavljenje letala označil za napad na rusko državo.

V luči napada v Parizu se v Nemčiji kaže nadaljevanje političnega zasuka v desno. Glede na zadnjo anketo se je na tretje mesto med političnimi strankami prebila Alternative für Deutschland, stranka s populističnim desničarskim programom. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2013 sicer ni presegla volilnega praga, vendar ji je že leta 2014 uspelo s 7,1 odstotka glasov vstopiti v Evropski parlament. Najnovejša anketa pa njeno podporo ocenjuje na 10,5 odstotka.

1000

V sivini medmrežja obstaja donosna industrija prodaje hekerskih orodij in trgovanja s programskimi napakami, torej hrošči in izkoriščanjem “zero day exploitov”. Pri zadnjem gre za slabo spisano kodo ob splavitvi nekega programa, ki dopušča nedovoljene vdore. Napake seveda prvi odkrijejo hekerji, vendar o njih ne obvestijo proizvajalca, temveč se lahek način vdora monetizira.

Do zdaj se je dotična industrija skrivala pred očmi javnosti, startup Zerodium pa je na svojih spletnih straneh prvič pokazal cenik. Hekanje in prevzem računalnika prek Internet Explorerja je vredno 50.000 dolarjev, za Google Chrome se dobi 80.000, vdor v telefon z Androidom nanese 100.000 zelencev, medtem ko krono vzame hack iOSa, ki lahko hekerja obogati za 500.000 dolarjev. Zerodium omenjene zneske plača le za prej nevidene načine vdora, ki jih lahko kasneje ponudi svojim strankam, med katerimi naj bi bilo tudi mnoštvo državnih obveščevalnih agencij.

Glede na neustavljivo digitalizacijo družbe se na kibernetsko bojišče vedno resneje pripravljajo tudi države. Prvi korak je obramba, vendar vedno več držav občuti potrebo po ofenzivnih orodjih. V skladu s tem bo Velika Britanija v naslednjih petih letih investirala 2,7 milijarde evrov za varovanje digitalnih nacionalnih interesov. Denar se bo seveda stekel v neslavni GCHQ, britansko prisluškovalno agencijo, kateri očitajo masovno prestrezanje internetnega toka in nepooblaščene vdore v zasebnost.

Podobne ideje se porajajo tudi na drugi strani Atlantika. Ameriška komisija za ekonomske in varnostne razmere s Kitajsko je podala idejo, da naj v primeru kitajskih vdorov ameriška podjetja začnejo hekati nazaj. Predpostavlja se namreč, da kitajska oblast neuradno podpira divizijo hekerjev, ki za majhno ceno prek medmrežja ukradejo izjemno vredne industrijske skrivnosti in obveščevalne podatke.