Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je odobril koalicijo, nastalo iz avstrijske ljudske stranke bodočega premierja Sebastiana Kurza in svobodnjaške stranke. Predsednik te stranke z negativnim odnosom do imigrantov in Evropske unije Heinz - Christian Sache bo v novi vladi imel funkcijo vicekanclerja.Predsednik je svojo podporo takšni koaliciji branil z razlago, da mu je nova vlada zagotovila, da so še nadalje zavezani Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Evropski uniji. Koalicija je tako sestavljena iz prve in tretje stranke, po številu glasov na oktobrskih predčasnih parlamentarnih volitvah. Drugouvrščena, sedaj največja opozicijska stranka, ki je bila v prejšnji koaliciji skupaj z Avstrijsko ljudsko stranko je Socialdemokratska stranka. Avstrijska ljudska stranka in svobodnjaki so v preteklosti že večkrat, nazadnje leta 2000, tvorili koalicijo. Leta 2000 so tako članice Evropske unije zaradi vstopa svobodnjaške stranke zamrznile dvostranske diplomatske odnose z Avstrijo. Po enem mesecu  so ukrep preklicali, saj ni dosegel zaželjenega cilja,izključitve svobodnjakov iz vlade. Poleg tega so se članice zbale, da bi njihove diplomatske sankcije lahko le še opolnomočile nacionalistične tendence v avstrijski politiki.  

Poljski parlament je potrdil zakon, ki zmanjšuje pristojnosti državne volilne komisije in jih dodeljuje notranjemu ministrstvu. Zakon komisiji zmanjšuje pristojnosti na način, da bo ta odslej sestavljena iz sedmih članov, imenovanih s strani parlamenta in dveh s strani ustavnega sodišča in vrhovnega.  Do sedaj so vseh devet članov, torej devet sodnikov, imenovali ustavno, vrhovno in vrhovno administrativno sodišče. Po novem zakonu za sedem članov komisije ne bo več potrebno, da so po izobrazbi sodniki, ampak le, da so “usposobljeni za sodnike”. Spremembe volilne zakonodaje vključujejo tudi omejitev županskih mandatov na dva mandata in ukinitev možnosti glasovanja po pošti, čemur opozicija nasprotuje. Reforma bo, če jo bo potrdil še zgornji dom parlamenta in predsednik Andrzej Duda začela veljati po parlamentarnih volitvah leta 2019.

Slovenski parlament je s razliko 3 glasov zavrnil predlog novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Proti noveli je glasoval del poslancev SMC, poslanci SDS, NSi, SD, poslanca obeh manjšin in dva poslanca poslanske skupine nepovezanih poslancev. Za reformo pa je glasoval večji del poslancev SMC in poslanci DeSUS. Poslanci Levice so se glasovanja vzdržali. Novela, če bi bila sprejeta, bi uresničila odločbo  odločbo ustavnega sodišča glede izenačenja financiranja zasebnih osnovnih šol z javnimi. Poslanci so najprej glasovali o predlogu SDS in NSi, po katerem bi država sto odstotno financirala razširjeni del javnega programa v zasebnih šolah. Ta predlog, prav tako kot predlog SMC, ni dobil zadostne podpore. SMC je predlagala celotno financiranje za obvezni del javnega programa v zasebnih šolaj in 65 osdstotno financiranje razširjenega programa.  Na koncu so poslanci glasovali o kompromisni rešitvi,  torej o predlogu celotnega financiranja obveznega programa in nobenega financiranje razširjenja javnega programa. Ta predlog je padel predvsem zaradi bojazni, da bi bil lahko neustaven, saj naj ne bi bil v skladu z zahtevami  ustavnega sodišča. Zavrnitev te novele tako pomeni, da odločba ustavnega sodišča izpred treh let, ki parlamentu nalaga, da naj uzakoni celotno financiranje javnega programa v osnovnih šolah, ostaja neuresničena.