V osemdesetem letu starosti je danes v bolnišnici v Ženevi preminil Kofi Annan, prvi afriški generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je to funkcijo opravljal med letoma 1997 in 2006. Po študiju ekonomije na Graduate Institute v Ženevi in menedžmenta na Massachusetts Institute of Technology (MIT) se je OZN-u pridružil leta 1962 v ženevski pisarni Svetovne zdravstvene organizacije. Med marcem 1992 in decembrom 1996 je opravljal funkcijo generalnega podsekretarja za ohranjanje miru v času, ko so si republike nekdanje Jugoslavije skozi oborožen konflikt želele izboriti suverenost in neodvisnost. Kot posebni poročevalec je bil odgovoren za tranzicijo nadzora varnostnih sil OZN-a v Bosni in Hercegovini v roke sil zveze NATO ter za varnostni nadzor v Ruandi. Kljub številnim mednarodnim kritikam in pozivom k odstopu zaradi dopustitve genocida v Ruandi in masakra v Srebrenici je bil še isto leto izvoljen na mesto generalnega sekretarja OZN-a kot prvi iz vrst uradnikov te organizacije. Za sekretarski stolček se je ponovno potegoval po prejemu Nobelove nagrade za mir leta 2001 in funkcijo nato opravljal do imenovanja južnokorejskega sekretarja Ban Ki Moona leta 2006.

V pakistanski prestolnici Islamabad je dopoldne v svoj petletni mandat predsednika vlade zaprisegel Imran Khan, politični novinec, sicer pa nekdanji igralec kriketa. Khan je s svojo istoimensko stranko v 342-sedežni narodni skupščini, kjer je 70 sedežev rezerviranih za ženske in verske manjšine, zasedel 150 poslanskih mest, ki mu ob podpori 26-ih koalicijskih poslancev zagotavljajo ugodno večino. Khanu se v 200-milijonski državi, katere petdeset odstotkov predstavljajo mlajši od 30 let, obeta težavna vladavina, še posebej zaradi močne parlamentarne opozicije na čelu s pakistansko muslimansko ligo Nawaz, člani katere so državo vodili v treh mandatih med leti 1990 in 1999 ter 2008 in 2013, ter jasnih zahtev volivcev po korenitih družbeno-ekonomskih spremembah.

S težavami pa se srečujejo tudi katarski muslimani, ki se želijo udeležiti romanja Hadž v Meko. Sveto mesto, kjer stoji Kaaba oz. božja hiša, eden od petih svetih stebrov islama, leži na vzhodu Saudove Arabije. Ta je tako kot Bahrajn, Egipt in Združeni arabski emirati s Katarjem junija lani prekinila diplomatske stike in uvedla blokado po zraku, zemlji in vodi zaradi domnevnega državnega financiranja terorističnih organizacij in denarne pomoči Iranu. Katarski muslimani, ki želijo obiskati sveto mesto, lahko to sicer storijo preko kvotnega sistema, ki Hadž dovoljuje vsega skupaj 1200 romarjem. V današnji diplomatski depeši katarski uradniki savdske oblasti pozivajo k sprostitvi prijavnih mest za katarske romarje, ki jim je pri uradnih potovalnih agencijah že od začetka junija onemogočeno prijavljanje v kvotni sistem letošnjega Hadža. Oblasti v Rijadu, ki so lani sicer sprostile mejo za romarje v Meko, letos vztrajajo v popolni prepovedi potovanja katarskih državljanov ne glede na njihove motive. Savdske oblasti so se na poziv že odzvale s svarilom pred politizacijo tega najpomembnejšega muslimanskega praznika.