Ob 8:05

Na dan pred 50. obletnico uboja Martina Luthra Kinga so se v Memphisu zbrali protestniki, ki so med drugim z avtomobili in tovornjaki zablokirali avtocesto Tchulahoma Road. Slednjo so si izbrali zato, ker jo za prevoz svojih pošiljk uporablja banka FedEx. Policija je nato blokado razpršila. Nekaj ur kasneje so sledili še eni protesti, tokrat pred mestnim zaporom, s katerimi so udeleženci, oblečeni v zaporniške obleke, nasprotovali pridrževanju migrantov. Policisti so tokrat 8 vidnejših in aktivnejših protestnikov aretirali. Nadaljnji protesti in aktivnosti so načrtovani sicer še za celoten teden.

Oblasti v indonezijskem pristaniščnem mestu Balikpapan na otoku Borneo so razglasile izredno stanje, potem ko so štirje ribiči umrli zaradi razlitja nafte ob obali. Ta se je v tem času razširila po morju na 18 kvadratnih kilometrov veliko področje. Več kot tisoč mestnih prebivalcev zaradi strupenega dima že poroča o bruhanju in težavah z dihanjem. Kaj je povzročilo razlitje, še ni povsem jasno, glavna osumljenka pa je ladja, ki je tovorila premog iz Indonezije v Malezijo. Prav tako je mogoče, da je za razlitje odgovorna državna naftna rafinerija Pertamina, ki ima naftovode razpotegnjene čez zaliv.

Venezuelske oblasti so aretirale 17 možnih osumljencev za napad na izvajalce kampanje opozicijskega predsedniškega kandidata Henrija Falcona. Falcon seveda za napad krivi vlado oziroma njeno domnevno tolpo colectivos. A glede na neoliberalno usmeritev opozicije in nasilje, ki ga je ta izvajala med lanskimi protesti, ni čudno, da njegova kampanja v revni soseski Caracaza ni bila ravno lepo sprejeta. Volitve bodo sicer potekale 20. maja.

Ob 10:05

Pozdravljeni v zgodovinskem Britoffu. Na včerajšnji dan pred 70 leti, torej leta 1948, se je pričel upor komunistov na južnokorejskem otoku Jeju. Koreja, ki je bila še nedavno pod japonsko okupacijo, je bila v tem času razdeljena po 38. vzporedniku, pri čemer je severno od njega območje nadzirala Sovjetska zveza, južno pa ameriška vojaška vlada za Korejo. Novembra 1947 so Združeni narodi odločili, naj se maja ‘48 v celotni Koreji izvede splošne volitve v organizaciji OZN. Ker Sovjetska zveza na to ni pristala, so se Združeni narodi odločili volitve izpeljati le na jugu, Sovjetska zveza pa je v Severni Koreji ločene volitve izvedla avgusta ‘48.

Prebivalci otoka Jeju so volitvam Združenih narodov nasprotovali, saj so se bali, da bi te zgolj utrdile ločitev države na sever in jug. Vodja Delavske stranke Južne Koreje, ki je imela v rokah civilno oblast na otoku, preden so slednjo razpustili Združeni narodi, Pak Hon-yong, je januarja ‘48 pozval člane stranke, naj volitve bojkotirajo, za 7. februar pa napovedal splošno stavko. Okrog 60 tisoč članov stranke in 80 tisoč podpornikov je stavkalo, poleg tega pa začelo izvajati napade na policijske postaje.

3. aprila pa se je začel odkrit upor. Okrog 500 gverilcev iz Stranke delavcev in 3000 simpatizerjev je napadlo polovico policijskih postaj na otoku in paravojaško desničarsko skupino Severovzhodna mladinska liga, ki je predtem pomagala zatirati gverilske akcije Stranke delavcev. Ameriška vojska je v nadaljujoče se spopade poslala vojaške okrepitve.

Gverili se je konec aprila pridružil tudi civilni guverner otoka, sledilo pa mu je več vojakov, ki je zamenjalo strani. 10. maja, ko so se odvijale volitve v organizaciji Združenih narodov, so se prebivalci, ki so želeli volitve bojkotirati, poskrili v divjini, da jih ne bi oblasti prisilno gnale na volišča. Volilna udeležba na otoku Jeju je bila v resnici najmanjša v Južni Koreji, tako da sta morala dva poslanska stolčka, pridržana za otočane, ostati nezasedena.

Republika Koreja je proti gverilcem na otoku želela poslati dodaten regiment, nastanjen na bližnjem otoku Yeosu. Vendar se je več tisoč članov regimenta uprlo, pobilo oficirje, ki so nekdaj kolaborirali z Japonci, zavzelo Yeosu in se nato umaknilo v gore, kjer je vzpostavilo lastne gverilske postojanke. A Syngman Rhee, novoizvoljeni predsednik Republike Koreje, je na Jejuju razglasil vojno stanje, upor pa je vojska nasilno zadušila s požiganjem celotnih vasi in končnim pobojem gverilcev. Zatem so volitve na otoku izvedli še enkrat, da bi zapolnili prej prazna poslanska mesta, otok pa je sedaj dokončno pristal pod jurisdikcijo Republike Koreje. Skoraj 50 let po uporu je bil vsak, ki je govoril o vojnih zločinih vojske proti upornikom na otoku Jeju, deležen bičanja, mučenja ali dolge zaporne kazni, delavska stranka pa je bila prepovedana.